''Vem samo to, da je bil Gilberto Guillaume predsednik meddržavnega sodišča v Haagu, ki je znano po relativno konservativni drži,'' je za MMC dejal Marko Pavliha.
Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha sicer ni mogel komentirati, ali so izbrani arbitri dobri za Slovenijo ali ne. Lahko pa potrdi, da je predsednik arbitražnega sodišča ''izjemnega pomena'', saj bo ''zagotovo jeziček na tehtnici''.

Žbogar razkril okviren časovni načrt
O nadaljevanju arbitražnega postopka je v oddaji Odmevi govoril tudi slovenski zunanji minister, ki opravlja tekoče posle Samuel Žbogar. Dejal je, da je čas določitve končne meje med državama odvisen od hitrosti odločanja sodnikov, zadeva pa bi morala biti, tako pravi Žbogar, končana do leta 2014.

Slovenija bo svoj memurandom pripravila do konca letošnjega leta, nato pa bo imela še nekaj mesecev časa, da odgovori na hrvaške argumente. V letu 2013 pa bo vse odvisno od sodnikov in tega, ali bodo želeli tudi ustna pojasnila držav.

"S svojimi odvetniki že zdaj pripravljamo pravno strategijo za zagovarjanje posameznih delov," je dejal Žbogar in dodal, da bodo stvari bolj jasne do poletja. Poudaril je še, da je treba v razpravo vključiti tudi slovenski parlament. Ta bi lahko na zaprtih sejah razpravljal o osnutku memomuranduma, ki ga bo do poletja pripravilo zunanje ministrstvo.

Pavliha nad Guillaumom ni navdušen
Marko Pavliha, ki ga je za mnenje o izbiri arbitrov povprašal MMC, je o izbiri predsednika arbitražnega sodišča Francoza Gilberta Guillauma dejal: ''Vem samo to, da je bil predsednik in da je meddržavno sodišče v Haagu znano po relativni konservativni drži v primeru mediacijskih sporov, kar ni dobro za Slovenijo. Namreč, slovensko-hrvaški primer je specifičen in večinoma naslonjen na zgodovinska, geografska ter takšna in drugačna dejstva ... glede na njegovo zgodovino gotovo ni idealna izbira za Slovenijo.''

Slovenski strokovnjak za pomorsko pravo je na tem mestu izpostavil še eno perečo temo. Meni, da bi slovenska diplomacija morala ''krepko razmisliti'', kaj bo storila glede imenovanja hrvaškega arbitra Budislava Vukasa, ''ki se je v preteklosti zelo jasno opredeljeval glede rešitve tega spora, in sicer, da bi veljala sredinska črta v Piranskem zalivu in neke vrste dobrohoten tranzitni prehod iz teritorialnega morja Slovenije v mednarodne vode, kar je za nas popolnoma nesprejemljivo. Tu me čudi oklevanje slovenske diplomacije.''

''Arbitri morajo biti nevtralni, in to Vukas ni''
Pavliha je razložil, da imata, tako Slovenija kot Hrvaška, glede na arbitražni sporazum in izbirna pravila, ki so del arbitražnega sporazuma in na katerega se arbitražni sporazum sklicuje, pravico zahtevati izločitev arbitra, za katerega menita, da je pristranski. ''Arbitri morajo biti nevtralni, kar pa doktor Vukas ni. Še vedno mislim, da je treba te pravne možnosti izkoristiti, kar menijo tudi mnogi tuji strokovnjaki, pa mi tega očitno ne smemo storiti, zaradi kakšnega Velikega brata, ki nam to ne dovoli.''

Na vprašanje, ali ima v mislih kakšnega posebnega Velikega brata, je odgovoril: ''V mislih imam kakšno veliko državo, ki je ne bom specifično imenoval. V zadnjem času smo bili priča temu, kdo zelo vpliva na slovensko politiko.''

''Diplomatski jezik še najmanj ščiti slovenske interese''
Nad obrazložitvijo MZZ-ja, ki je zadovoljen nad izbiro strokovnjakov - ti naj bi bili ''odlični mednarodni strokovnjaki'', ki imajo ''bogate izkušnje'' - pa je Pavliha bolj zadržan.
''To je tipičen diplomatski jezik, ki nikomur ne pove nič. Še najmanj pa tak diplomatski jezik ščiti slovenske interese. Če je ta diplomatski jezik oprt na določena dejstva, ki javnosti niso poznana, kar pomeni, da gre dejansko za izbiro pravih kandidatov, to seveda pozdravljam. Če gre samo še za eno všečno potezo, ki jo narekujejo druge države naši mali Sloveniji, pa se s tem ne morem strinjati.''

Pavliha je znova poudaril, da se mu zdi pomembneje, kako ravnati v primeru Vukasa in opredelitve predmeta spora. ''Za zdaj, ker se vse dogaja za zaprtimi vrati, ne vem, ali je Slovenija opredelila predmet spora. Če je, je to storila na tako sramežljiv način, kot se je vlada obnašala v času sprejemanja arbitražnega sporazuma, ko je že vnaprej zahtevala manj, kot nam dejansko lahko pripada, je to še ena škoda.''

Naslednji korak Slovenije in Hrvaške je zdaj tudi uradno predlagati svoje arbitre. Na hrvaški strani je bil predlagan že omenjeni Vukas, na slovenski strani pa Jernej Sekolec. ''Menim, da imamo dobrega arbitra, in upam, da bo Slovenija skupaj z ekipo, ki je, odvetniki in agenti, na najboljši možni način in v največ enem letu pripravila dobro argumentacijo. To je zadnje zvonjenje, da Slovenija še lahko doseže pravično kopensko in morsko mejo. Postopki bi morali biti ne samo všečni drugim državam mednarodne skupnosti, ampak zlasti domoljubni in samozavestni.''