Gre pravzaprav za diplomatsko različico olimpijskih iger, piše londonski Financial Times. Ob tem navaja, da bo Slovenija, država z dvema milijonoma prebivalcev, od 1. januarja leta 2008 predsedovala Evropski uniji, ki združuje skoraj 500 milijonov ljudi.

Preizkus zrelosti
Za nekdanjo komunistično državo, piše časnik, bo to velik preizkus zrelosti, še posebej zato, ker druge države bežijo od te dolžnosti tako zaradi stroškov kot tudi odgovornosti. Poljski, na primer, je uspelo ta usodni trenutek zavleči do leta 2011, Estoniji pa celo do leta 2018.

Slovenci pričakujejo, da bodo v polletnem obdobju organizirali in gostili med 3.000 do 4.000 sestankov, na kar se tudi intenzivno pripravljajo: obiskujejo tečaje, kako voditi sestanke, tečaje francoskega jezika, hkrati pa slovenski uradniki obiskujejo Bruselj.

Kaj prinaša predsedovanje EU-ju?
Janez Lenarčič, državni sekretar za evropske zadeve, poudarja, da je slovensko predsedovanje EU-ju dokaz, kako daleč se je prebila Slovenija po razglasitvi neodvisnosti leta 1991."Včasih smo tudi sami osupnjeni", priznava Lenarčič. Ob tem dodaja, da smo Slovenci varčen narod, zato želimo vedeti, na kateri način se nam bo upravljanje EU-ju tudi splačalo. Poleg prestiža in publicitete, izkušnje drugih držav kažejo, da so prihodki, neposredno povezani s predsedovanjem EU-ju, več kot dvakrat višji od stroškov predsedovanja.

Premier Janez Janša pa poudarja, da so manjše države v vlogi predsedujoče države včasih boljše, saj več pozornosti namenjajo tej vlogi in manj uveljavljanju nacionalnih interesov.