Poročilo Eurofonda vsebuje pregled porazdelitve dohodkov v Evropi med letoma 2002 in 2011 ter tako zajema obdobje pred krizo in po njej. "Na splošno so se plače v Uniji izenačevale vse do leta 2008. Kriza je to ustavila in razlike med državami so se povečale. Zaradi vse večje brezposelnosti, zlasti v južnih državah EU-ja, so izginila številna slabše plačana delovna mesta. To je sicer zmanjšalo stopnjo neenakosti plač, vendar so se razlike med dejanskimi prihodki še povečale," je novinarki Urški Valjevec za Radio Slovenija povedal raziskovalec Eurofonda Enrique Fernandez. To bi lahko skrbelo tudi evropsko politiko, ki se zavzema za enakost standarda med delavci.

V Sloveniji pa so se razlike med plačami začele kazati šele v zadnjih letih. "Problem je, da smo si pri plačah vedno bolj enaki, enaki v revščini," ugotavlja profesor ekonomske fakultete Marko Jaklič. "Velik del populacije je dejansko na meji revščine, če se primerjamo z Dansko, so oni bolj kot ne enaki v bogastvu," je povedal Jaklič in poudaril, da ima Danska relativno nizko dohodkovno neenakost, saj so prebivalci zaposljivi. Tudi tisti z nižjo izobrazbo brez težav dobijo dobro plačano službo.

"Naš problem pa je, da naš gospodarski sistem ne deluje, da nimamo konkurenčnih podjetij, ni ustrezne dinamike ki bi pripeljala do ni kakovostnih delovnih mest, in smo tam, kjer smo," je še povedal Jaklič.

Eden izmed izzivov Unije je sicer povezati različne razvojne stopnje med državami. Zaostajanje in vedno večje razlike med državami so se v krizi samo še povečale. V primerjavi z Rusijo in Kitajsko Evropa še ni ogrožena, vendar bo treba izboljšati gospodarsko rast.