Tako postaja očitno, da Slovenija ni edina država, ki postavlja pod vprašaj vstop Hrvaške v EU in da vprašanje rešitve hranilnih vlog Ljubljanske banke ni edino, ki ga mora uradni Zagreb rešiti do julija prihodnje leto. A Hrvaška namerava to vprašanje pustiti odprto praktično do konca pristopa v EU.

Kot se da izvedeti iz virov blizu hrvaškega zunanjega ministrstva, so dvostranska pogajanja o rešitvi vprašanja hranilnih vlog Ljubljanske banke povsem zaustavljena, Hrvaška pa se je odločila za taktiko zavlačevanja. Načrt Hrvaške naj bi bil, da se k ponovnim pogajanjem med Zagrebom in Ljubljano resno pristopi šele marca prihodnje leto, predtem pa se bo hrvaška vlada ukvarjala predvsem z akcijskim načrtom za izpolnitev 10 preostalih obvez za sprejem v Evropsko unijo.

Strah pred novimi zahtevami Slovenije
Načrtu uradnega Zagreba o zavlačevanju naj ne bi nasprotovale nekatere najpomembnejše države EU-ja, tudi tiste, ki Hrvaško trenutno opozarjajo, da še ni povsem pripravljena za sprejem v evropsko družino. V Zagrebu se namreč bojijo, da bi, če bi bilo vprašanje glede hranilnih vlog Ljubljanske banke rešeno prezgodaj, lahko Slovenija Hrvaški izpostavila nove zahteve pred njenim sprejemom v Unijo.

Viri blizu hrvaškemu zunanjemu ministrstvu pričakujejo, da bo končna rešitev Ljubljanske banke, sredinski kompromis, dosežen ob posredovanju tretje strani. Razpoloženje hrvaških državljanov do vstopa v EU je, kljub zadnjim kritikam iz evropskih držav, stabilno in se glede na raziskave javnega mnenja v zadnjih petih letih ni spremenilo. Za vstop v EU bi danes na referendumu glasovalo 52 odstotkov Hrvatov.