V Evropski komisiji to globoko obžalujejo in pravijo, da bodo takoj začeli pripravljati nov predlog, v Evropskem parlamentu pa obžalujejo, da je le nekaj držav "zaprlo vrata" dogovoru.
Evropska komisija je konec aprila predlagala dejanska plačila v višini 130,1 milijarde evrov oziroma 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU-ja, kar je 5,9 odstotka več kot letos. Evropski parlament je predlagal podobno kot komisija, medtem ko so države članice v prvem branju izglasovale manjši obseg teh sredstev. Ker se stališča parlamenta in sveta razhajajo, se je v skladu z Lizbonsko pogodbo konec oktobra začel 21-dnevni spravni postopek.

Proti 5,9-odstotnemu zvišanju je več držav, med njimi Slovenija, glasovala o tudi na vrhu Unije konec oktobra. Te države so poudarile, da je 2,9-odstotno zvišanje zgornja meja. Evropski parlament je bil pripravljen na "skromno zvišanje" proračuna za prihodnje leto, če bi v zameno dobil različne politične koncesije, in sicer sodelovanje v razpravi o evropskem davku in na vsaki stopnji priprave naslednjega večletnega proračuna. Temu so nekatere države članice na čelu z Veliko Britanijo nasprotovale.

Ko bo Evropska komisija pripravila nov predlog, bosta svet in parlament predstavila svoji stališči, čemur bo sledil še en spravni postopek.

Le peščica zaprla vrata
Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je poudaril, da je le peščica držav članic zaprla vrata dogovoru. To po njegovih besedah spodkopava zaupanje državljanov v učinkovito delovanje EU-ja: "Tudi sam sem bil premier. Popolnoma se zavedam, kaj pomeni varčevanje. A proračun EU-ja ni del težave, je del rešitve ... Proračun EU-ja je investicijski motor."
Države članice so tako po njegovih besedah sprejele zelo ponesrečeno odločitev, saj zdaj ni jasno, kako bo mogoče financirati številne prioritete za leto 2011, med njimi evropsko diplomatsko službo in nova evropska telesa za finančni nadzor. Buzek sicer še vedno pričakuje, da bo dogovor mogoč do konca leta.