Posamične države in sektorji v državah članicah Evropske unije zahtevajo takojšen odziv na rusko prepoved uvoza hrane in kmetijskih pridelkov. Celovite ocene posledic in svežih podatkov o razmerah na trgih v Bruslju, kjer se bodo sešli kmetijski in trgovinski strokovnjaki, še nimajo. Trgi in države od njih pričakujejo bolj jasno sliko in usmeritve za ukrepanje: kateri pridelki so najbolj kritični ter kakšni naj bodo naslednji koraki.

Nov rezervni sklad s 423 milijoni evrov
Kmetje in podjetja namreč terjajo nadomestila in države zahtevajo uporabo novega rezervnega sklada Unije za krize na kmetijskih trgih, v katerem je letos 423 milijonov evrov. Prednostna naloga je najti nadomestne evropske ali tretje trge za sicer Rusiji namenjeno hrano. Mogoča so izvozna nadomestila oziroma podpora za promocijo. Za meso na primer je rešitev lahko pomoč pri skladiščenju.

Hitro pokvarljivi pridelki
Ukrepe na trgu breskev in nektarin, na katerem so bile težave že prej, je komisija ta teden že uvedla, stali naj bi od 20 do 30 milijonov evrov. Predvidoma prihodnji teden naj bi uvedla nove ukrepe, po pričakovanjih za nekatere hitro pokvarljive izdelke, kakršne so na primer kumare. O ukrepih v okviru sklada namreč komisija lahko odloči sama, kmetijski ministri pa naj bi se sešli, ko bodo zbrani podatki in pripravljen nabor možnih ukrepov.

Slovenijo skrbi padec cen
Slovenija v Bruselj prihaja s podatkom, da je lani v Rusijo izvozila za nekaj manj kot 10 milijonov evrov proizvodov s seznama ruskega embarga, zato obsežnejših neposrednih posledic ne pričakuje, skrbi pa jo pričakovan padec cen zaradi viškov na evropskem trgu. Zavzema se, da Unija čim prej ukrepa in prepreči poslabšanje pogojev za domače proizvajalce.