Številni menijo, da bi se morala besed tudi sama spomniti večkrat - evrska kriza še zdaleč ni premagana, Nemčija pa ima tudi doma veliko političnih gradbišč.

Evrsko krizo je Nemčija v preteklih mesecih porinila na stranski tir, a optimizem kanclerke v njenem nagovoru je bil zmeren. Ob uspehih ne pozabi povedati, da je pot še dolga, tudi navdušenje Nemcev nad tem, da je predsedovanje prevzela prav Grčija, ni pretirano. Čeprav zdaj večina meni, da ta država ne more več iztiriti celotnega evrskega območja, pa stare težave, predvsem pomanjkanje perspektive in nezmožnost odgovoriti, kaj ob turizmu naj bi v državi še generiralo prihodke, ostajajo.
A tudi notranjepolitična tveganja so precejšnja - energetski obrat, kjer so programirani prepiri med državo in zveznimi deželami, ki želijo obdržati subvencije za obnovljive vire energije. Še večji izziv bo preprečiti nadaljnje naraščanje cen.
Tveganje je že sama velika koalicija, Angela Merkel bo potrebovala veliko svojih diplomatskih spretnosti pri posredovanju, npr. ko bavarski CSU ob odpiranju trga dela za Bolgarijo in Romunijo poziva k boju proti zlorabam socialnih sistemov, socialdemokrati pa jih obtožujejo spogledovanja s skrajnim desničarstvom. Tu so še zajamčene minimalne plače in cestnine za tujce na nemških avtocestah.
Glavna naloga, pravi kanclerka, je ohraniti dobro kondicijo nemškega gospodarstva. Tudi borzniki, ki so izkoristili poceni denar, si manejo roke - borzni indeks DAX je lani zrasel za 26 odstotkov. Ekonomisti Nemčiji letos napovedujejo od enainpolodstotno do dveodstotno rast, predvsem pa svarijo, da Nemčija ne sme pozabiti na reforme, ki jih v koalicijski pogodbi praktično ni več, in na omejitev finančnih apetitov velike koalicije. Namesto tega, pravijo, naj se vlada raje posveti varčevanju, o katerem ves čas razlaga na evropskih odrih.

Boštjan Anžin, Radio Slovenija, Berlin