Slovenski premier ocenjuje, da bi o rešitvi lahko odločali v sredini prihodnjega meseca. Vprašanje prenesenih vlog nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu je odprto in to je težava, ki čisto formalno tudi zaradi sklepa odbora državnega zbora za zunanjo politiko preprečuje začetek postopka za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, je pojasnil Janša.

Po zadnjih sestankih in pogovorih na različnih ravneh, tudi po njegovem pogovoru z Milanovićem v Čilu ob robu vrha EU-ja in Latinske Amerike, predvsem pa po zadnjem srečanju obeh zunanjih ministrov, se "neka rešitev nakazuje, vendar je ta koncept še v grobi fazi zaradi preučevanja na obeh straneh", je dejal.

"Ideja je obetajoča, to lahko rečemo. Vendar pa računamo, da je potreben še kakšen mesec dni preučevanja in usklajevanja, ki se ne bo dogajalo pred kamerami. Če bo šlo vse po tej časovnici naprej, potem lahko imamo na mizi rešitev za odločanje tam nekje sredi prihodnjega meseca," je ocenil slovenski premier.

Če bo poskus reševanja vprašanja, ki poteka, uspešen, bo Slovenija po Janševih besedah tudi začela postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe. "Glede na naša ustavna oziroma zakonska pravila je ta postopek lahko razmeroma hiter," je dejal.

Na vprašanje, ali je od Milanovića dobil zagotovila, da bo Hrvaška umaknila pooblastila za tožbe hrvaških bank proti LB-ju in NLB-ju, kar je Slovenija postavila kot pogoj za ratifikacijo pristopne pogodbe, je Janša odgovoril, da je "ravno to stvar tega potencialnega dogovora", zato ne on ne njegov hrvaški kolega o podrobnostih ne bosta govorila.

"Preden se pride v javnost s tem predlogom, ga je treba še vsestransko preveriti, ne nazadnje se mora slovenska vlada posvetovati tudi s parlamentom oziroma pristojnim parlamentarnim odborom, ker je bila pač tam sprejeta odločitev, ki jo je treba spremeniti, preden sploh lahko začnemo postopek," je sklenil Janša.

"Tu smo, da rešujemo praktične probleme"
Tako kot slovenski premier tudi njegov hrvaški kolega Zoran Milanović računa na rešitev spora o Ljubljanski banki v marcu. "Pričakujem, da bo to v mesecu, mesecu in pol končano," je dejal v povezavi z iskanjem rešitve za "politično vprašanje, ki strani bremeni že več kot 20 let".

V povezavi s četrtkovim srečanjem z Janšo je Milanović poudaril, da sta se s slovenskim kolegom v preteklih tednih večkrat pogovarjala, v Čilu in ob robu vrha EU-ja, ter da se bosta pogovarjala še naprej, da bi našla rešitev za izhod iz položaja, ki je neugoden za eno in drugo državo.

"Ne bom načenjal geneze problema in tega, kdo bi moral storiti kaj in kdaj. Tu smo, da rešujemo praktične probleme. Reševati jih moram tudi jaz kot predsednik vlade," je poudaril hrvaški premier. Izpostavil je tudi, da bo pri reševanju potrebno zaupanje med stranema, saj vprašanja ne bo mogoče rešiti na izključno pravni način.

Na vprašanje, zakaj verjame, da bo ta težava končno rešena, je Milanović odgovoril, da "tako v politiki kot v življenju vselej verjame, a vera ... ne sme biti naivna". "V politiki so potrebni neki temelji, to pa je želja ene in druge države, da to končata in da Hrvaška postane 28. članica EU-ja," je menil.

Na vprašanje, ali lahko hrvaška vlada na podlagi njegovega tokratnega srečanja s slovenskim kolegom umakne pooblastila za tožbe, je - kot pred njim Janša - izpostavil, da ne eden ne drugi ne bosta govorila o podrobnostih. "Očitno je, da na koncu ne bo moglo biti ne povsem po naše ne povsem po njihovem. V diplomaciji je vselej tako," je še poudaril.

Milanović je še pojasnil, da se v nasprotju s Slovenijo, ki je v resni politični krizi, na Hrvaškem ve, za kaj je kdo odgovoren. "Moja vlada ne beži od odgovornosti in tisto, kar moram in lahko storim sam, kot član ekipe, ki jo vodim, bom tudi storil. Ne bom bežal od odgovornosti in je prelagal na sabor," je zatrdil in dodal, da pa se je seveda pripravljen pogovoriti s saborom, ko bo čas za to.

Komentiral je tudi postopek arbitraže za mejo. "Ne moremo reči, da vemo, kako bo odločila arbitraža, ki ima sicer dve nalogi: prva je določiti potek morske in kopenske meje v skladu s pravili mednarodnega prava. Nato pa tako imenovani stik z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij v skladu z načelom pravičnosti, dobrih sosedskih odnosov in mednarodnega prava," je glede tega dejal hrvaški premier.