Hkrati z dodeljevanjem sredstev bo veliko pozornosti usmerjeno k uresničevanju namena Evropske komisije, to pa je zelena in digitalna Evropa, je za Radio Slovenija poročal Luka Robida.

Večmilijardna sredstva, namenjena Sloveniji, državo postavljajo pred resen razmislek o lastnih razvojnih ambicijah, je za javni radio povedal ekonomist Mojmir Mrak.

Predlog, ki je pred nami, ni le večji po obsegu, je tudi konceptualno bistveno drugačen od predloga, s katerim so se evropske institucije ukvarjale pred pandemijo. Predvideva tako zadolževanje Evropske unije kot tudi oblikuje nastavke za nove proračunske vire. Že prej so bila pogajanja kompleksa, zdaj bodo še bolj, predvideva Mrak.

"Zdaj se bomo morali dogovoriti sočasno tako o tem večletnem finančnem programu kot o solidarnostnem skladu. Izziv je kar velik, je pa res, da je tudi pritisk precej večji," je dejal.

Brez takšnega finančnega instrumenta bi bile v prednosti razvitejše države z dobrim javnofinančnim položajem, ki jim omogoča dobro izkoriščanje državnih pomoči za pomoč svojemu gospodarstvu. "Ta instrument bo omogočal, da bo to razlika v pripravljenosti manjša, kot bi bila brez njega," je pojasnil Mrak.

Predlog Sloveniji namenja pet milijard in 71 milijonov evrov, nekaj več kot polovico tega za nepovratna sredstva, preostalo za posojila. Poraba sredstev bo namenska in strogo nadzorovana. Pri tem pa bo za Slovenijo zelo pomembno, da bo razčistila sama s seboj, kaj pravzaprav hoče, in da poskrbi za močan razvojni načrt.

V Italiji pozdravili načrte Bruslja

Bruseljski razrez novega Sklada za okrevanje so kljub številnim nedorečenostim pozdravili predvsem v Rimu. Italija naj bi bila najpomembnejša prejemnica nove evropske pomoči, saj ji je Evropska komisija namenila slabo četrtino od 750 milijard evrov.

"Gre za odličen signal iz Bruslja. (…) Predlogi gredo v smer, ki jo je nakazala Italija," je po včerajšnji objavi načrta Evropske komisije, ki je iz naslova novega Sklada za okrevanje Italiji namenila 172,7 milijarde evrov ali največ med državami članicami, dejal premier Giuseppe Conte.

Zadovoljni so tudi analitiki, saj z izjemo nekaterih desnih časopisov odobravajo dosežek vlade, je poročal Janko Petrovec. Poudarjajo, da bo slaba polovica Italiji namenjenih sredstev (82 milijard evrov) nepovratnih. Ob tem omenjajo možnost pomoči še iz drugih evropskih virov, denimo iz Sklada za reševanje, kjer je Italiji na voljo 36 milijard.

Koalicijski Matteo Renzi je bruseljsko novico pospremil s komentarjem, da je Unija porazila suvereniste z ena proti nič. V mislih je imel Mattea Salvinija, ki od Evrope pričakuje "pravi denar, in ne več samo obljub".

Njegova skrajno desna zaveznica Giorgia Meloni se boji zlasti zamud, vlado pa poziva k iskanju pomoči tudi pri Mednarodnem denarnem skladu.

Evropska komisija je Italijo pozvala, naj njen načrt za okrevanje temelji na izboljšanju zdravstvenega sistema, na ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in naložbah v zelene panoge. Svari pred zamudami pri spodbudah gospodarstvu, pričakuje pa tudi večjo učinkovitost sodnega sistema in javne uprave.

Podobno piše premier Conte v odprtem pismu milanskemu Corriereju della Sera: posodobiti državo, spodbujati inovacije, poenostaviti birokracijo, preusmeriti se v trajnostno gospodarstvo; prizadevati se za boljše šolstvo, večjo učinkovitost sodstva in resno davčno reformo.