Sarkozy je v televizijskem pogovoru za France 2 potrdil tisto, kar se ve že desetletje in je svetovna finančna in gospodarska kriza le razgalila: Grčija leta 2001 ob uvedbi enotne evropske valute ni bila pripravljena in ni izpolnjevala osnovnih finančnih meril za vpeljavo evra. "Sprejetje Grčije v evroobmočje je bila napaka, ker je država vanj vstopila z lažnimi gospodarskimi številkami in kazalci. Niso bili še pripravljeni," je bil neposreden Sarkozy.

Vseeno Sarkozy verjame, da se z bruseljskim dogovorom voditeljev Evropske unije da rešiti dolžniško krizo in da se Grčijo lahko reši pred bankrotom. Francoski predsednik je bil skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel najbolj odgovoren za dogovor, ki so ga v Bruslju dokončno sklenili šele v noči na četrtek.

Borze pozdravile bruseljski dogovor
Banke upnice so privolile v odpis 50 odstotkov dolgov, kar znese okoli 100 milijard evrov. Hkrati je 17 članic evroobmočja, med njimi je tudi Slovenija, privolilo v to, da se močno okrepi evropski mehanizem za finančno stabilnost (EFSF), katerega vrednost bo s 400 milijard evrov narasla kar na 1,4 bilijona evrov. Ob tem so se države članice EU-ja zavezale, da bodo pomagale dokapitalizirati banke. Svetovne borze so se na dogovor hitro in pozitivno odzvale.

"Če Grčija bankrotira, bi prišlo do učinka domino, ki bi odnesel vse," je črni scenarij, ki po mnenju Sarkozyja čaka evro, če EU ne bo mogla rešiti Grčije. Francoski predsednik je izrazil zaupanje v vlado Georgeja Papandreua, ki "se je že izognila katastrofi".

"Grčija ni izvor težav evra"
Na Sarkozyjev intervju se je hitro odzval grški zunanji minister Stavros Lambrinidis, ki je v pogovoru za BBC oporekal izjavam iz Pariza. "Grčija je sredi nevihte, toda ni izvor težav in dolgov Evrope. To vidimo na Portugalskem, Irskem, v Španiji in Italiji. Nič ne pomaga, če eno državo določimo za grešnega kozla, saj gre za evropski problem," je Lambrinidis opozoril, da Grčija še zdaleč ni edina problematična država Evropske unije.