Akcijski načrt vključuje 20 ukrepov, namenjenih okrepitvi sodelovanja s partnerskimi državami, boljšemu izvajanju mehanizma za premeščanje prebežnikov med članicami EU-ja in okrepitvi usklajevanja med članicami EU-ja pri reševanju prebežnikov na morju.

"Kot rezultat današnje razprave bomo ponovno zagnali evropsko kontaktno skupino za iskanje in reševanje, da bi izboljšali usklajevanje znotraj EU-ja," je povedal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas.

V kontaktni skupini morajo po njegovih besedah sodelovati tudi nevladne organizacije, ki rešujejo prebežnikov na morju. Reševanje po njegovem mnenju ne sme potekati v razmerah, kjer lahko vsakdo počne karkoli.

"Potrebujemo red, okvir sodelovanja, dialog med državami članicami in nevladnimi organizacijami, potrebujemo urejen sistem. Mislim, da je to možno," je še povedal.

Sorodna novica Bobnar: Policija je pripravljena na hrvaški vstop v schengen

Komisija sicer nima pristojnosti za oblikovanje nekakšnega kodeksa ravnanja na ravni EU-ja, kot zahtevajo nekatere države članice, lahko pa pomaga pri določitvi pravil in načel za reševanje.

Ministri za notranje zadeve, med njimi tudi slovenska ministrica Tatjana Bobnar, so se strinjali, da je lahko akcijski načrt za osrednje Sredozemlje tudi dobra osnova za druge načrte, ki jih je napovedala komisija, je povedal češki notranji minister Vit Rakušan, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja za notranje zadeve.

Meni, da so zahteve drugih držav, kot je Avstrija, da pripravijo tudi akcijske načrte za druge regije, legitimne. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je v četrtek komisiji predlagal pet prednostnih ukrepov za spopadanje z naraščajočim številom prihodov prebežnikov prek Zahodnega Balkana.

Med temi so pilotni projekt za hitre azilne postopke na zunanjih mejah EU-ja, direktiva, ki bi omogočala hitro zavračanje očitno neutemeljenih prošenj za azil, ter okrepljeno nameščanje agencije Frontex na zunanjih mejah EU in v tretjih državah.

"Avstrijske ideje so nam všeč, so konstruktivne in gredo v isto smer kot naše delo," je dejal Schinas in dodal, da bo ta načrt pripravljen do vrha voditeljev EU-ja in držav Zahodnega Balkana, ki bo 6. decembra v Albaniji.

Evropska komisija je pred srečanjem notranjih ministrov napovedala, da bo v prihodnjih tednih pripravila akcijski načrt še za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu.

Za sprejem akcijskega načrta se je zavzel tudi Rakušan, ki je ob prihodu na izredno zasedanje dejal, da želijo z današnjim zasedanjem zagotoviti, da bodo v razpravi o migracijah sodelovale vse države članice.

"Skušamo najti hitre in dolgoročne rešitve," je povedal in poudaril, da so migracije skupen problem vseh držav članic, zato potrebuje tudi skupno rešitev.

Znaten porast prihodov prek osrednjega Sredozemlja

Češko predsedstvo Svetu EU-ja je izredno srečanje ministrov za notranje zadeve sklicalo, potem ko sta se Italija in Francija zaradi izkrcanja prebežnikov, ki jih je ladja nevladne organizacije rešila v Sredozemlju, zapletli v diplomatski spor.

Odnose med članicami namreč že nekaj časa zaznamuje vprašanje, kdo bi moral prevzeti odgovornost za tiste, ki v EU prihajajo na čolnih, da bi pobegnili pred revščino ali vojno.

"Ne moremo in ne smemo delati po posameznih kriznih situacijah, po posameznih ladjah, po posameznih incidentih. Potrebujemo enoten okvir, ki bo temeljil na zakonodaji EU-ja," je ob prihodu na srečanje dejal Schinas in države članice pozval, naj sprejmejo novo zakonodajo o priseljevanju na ravni EU-ja.

Prek osrednjega Sredozemlja je letos v EU prišlo že več kot 90.000 prebežnikov in beguncev, kar je 50 odstotkov več kot lani. Najbolj aktivna pa ostaja pot prek Zahodnega Balkana, po kateri prebežniki prihajajo tudi v Slovenijo.