Zimska gospodarska napoved Evropske komisije, o kateri je danes razpravljala evroskupina, je pokazala, da več članic, med njimi je tudi Slovenija, letos najverjetneje ne bo izpolnilo ciljev za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Sloveniji, ki bi morala primanjkljaj v tem letu znižati pod tri odstotke BDP-ja, je komisija za letos napovedala 5,1-odstotni primanjkljaj in dveodstotni padec BDP-ja, ti obe številki pa sta občutno slabši od povprečja v območju evra.

Možnost novih odpustkov
Napoved je pokazala tudi, da bo "pospravljanje po evrski hiši" še nekaj časa oteževalo rast in bremenilo javne finance, kar upravičuje prožen pristop Evropske komisije pri nadzoru nad izvajanjem fiskalnih pravil, je pojasnil komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn po koncu evroskupine.

"To lahko v nekaterih primerih upraviči tudi preučitev roka za odpravo presežnega primanjkljaja," je Rehn nakazal možnost novih odpustkov, ki so jih do zdaj od Bruslja dobile že Grčija, Španija in Portugalska. Rehn sicer izrecno ni imenoval nobene države, odpustek pa je mogoč pod dvema pogojema: v primeru zadostnega truda pri fiskalni konsolidaciji in negativnega vpliva nepričakovanega padca rasti na javne finance.

A to je po komisarjevih besedah mogoče le v skladu s paktom za stabilnost in rast, ki opredeljuje evropska proračunska pravila. Pakt kot zgornjo mejo za javnofinančni primanjkljaj države določa tri odstotke BDP-ja. Komisar sicer zavrača navedbe, da gre pri tem za "prizanesljivost". "Te besede v tem kontekstu ne maram," je poudaril Rehn in pojasnil, da pakt "ni neumen" ter da se komisija pač ne osredotoča le na nominalne cilje, ampak tudi na strukturne.

Odločitev bo padla maja
Še enkrat pa je spomnil, da bo komisija o uvedbi sankcij oziroma podaljšanju roka za odpravo presežnih primanjkljajev odločila maja, ko bo predstavila spomladansko gospodarsko napoved.