Inflacija je previsoka, zakonodaja ni dovolj usklajena, prav tako država v mehanizmu menjalnih tečajev ERM 2 še ne sodeluje dve leti. Javni dolg in proračunski primanjkljaj sta pod zgornjo dovoljeno mejo.

Poročilo, ki ga Bruselj objavlja vsaki dve leti, navaja, da nobena od 11 držav (deset novih članic EU-ja in Švedska) ne izpolnjuje niti štirih od petih konvergenčnih meril za vstop na evroobmočje. Švedska in Litva izpolnjujeta tri, Poljska in Madžarska pa nobenega.

Inflacija dvakrat previsoka
Povprečna inflacijska stopnja v 12 mesecih do avgusta 2004 je bila v Sloveniji 4,1-odstotna, medtem ko je referenčna vrednost znašala 2,4 odstotka, torej skoraj polovico manj.

V ERM 2 je Slovenija vstopila šele 28. junija letos, manj kot dva meseca zatem, ko je postala članica EU-ja. Evropska komisija je ob tem izpostavila, da se s tolarjem od vstopa v ERM 2 trguje blizu paritete.

Zakon o Banki Slovenije ni skladen
Bruselj Slovenijo opozarja, da zakon o Banki Slovenije ni skladen s pogodbo o EU-ju in statutom ECB-ja in ESCB-ja. Pripombe v zvezi z neskladnostjo s pogodbo letijo na cilje Banke Slovenije, katerih formulacijo je treba spremeniti, tako da bo jasno, da BS podpira splošno gospodarsko politiko in si bo prizadevala varovati finančno stabilnost. S statutom pa zakon ni skladen v delu, ko govori o neodvisnosti guvernerja - med drugim je potrebna uskladitev razlogov za zamenjavo guvernerja.

Banka Slovenija ni zaskrbljena
Poročilo Evropske komisije ugotavlja nekatere neusklajenosti, ki jih bo treba odpraviti, so sporočili iz Banke Slovenije. Med neizpolnjenimi konvergenčnimi merili je najpomembnejša inflacija, določene popravke pa bo treba narediti še pri usklajenosti zakona o Banki Slovenije, pravi viceguverner BS-a Andrej Rant.

Naslednje tovrstno poročilo lahko pričakujemo čez dve leti in takrat bi morala Slovenija v skladu z našimi pričakovanji izpolnjevati vse kriterije in biti sposobna prevzeti evro. Slovenija mora zakonodajo uskladiti do prevzema evra, postopki pa bodo stekli pravočasno, je še ocenil Rant.

Izpolnjeni dve merili
Merili, ki ju država izpolnjuje, sta stanje proračuna in dolgoročne obrestne mere. V primeru Slovenije namreč ni ugotovljen previsok proračunski primanjkljaj, prav tako ima država javni dolg, ki je pod referenčno mejo. V letu 2003 je deficit znašal dva odstotka BDP-ja, javni dolg pa 29,4 odstotka BDP-ja, medtem ko je meja v prvem primeru tri odstotke, v drugem pa 60 odstotkov BDP-ja.

Slovenija nekje na sredini
Prav nobena od 11 držav ne izpolnjuje pogoja pravne skladnosti, prav nobena pa ne izpolnjuje tudi pogoja dveletnega bivanja v ERM 2. Preostale tri pogoje izpolnjujeta le Švedska in Litva.

Po dva konvergenčna kriterija izpolnjuje kar pet držav, med njimi tudi Slovenija. V istem položaju je še Latvija, medtem ko Češka in Ciper izpolnjujeta pogoj inflacije in obrestnih mer, Estonija pa inflacije in proračuna. Malta in Slovaška izpolnjujeta le en pogoj, to so obrestne mere, Madžarska in Poljska pa sta pogrnili pri prav vseh pogojih.

Naslednje poročilo čez dve leti
Prihodnje konvergenčno poročilo bo Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) pripravila leta 2006. Slovenija računa, da bo skupno evropsko valuto prevzela leta 2007.

Mramor: Poročilo je realno in pričakovano
Finančni minister Dušan Mramor je konvergenčno poročilo Evropske komisije ocenil kot realno in pričakovano. Mramor je dejal, da v poročilu pogreša podatek o tem, da je Slovenija že leta 1999 sprejela pokojninsko reformo, s čimer naj bi do leta 2028 zagotovili stabilne javne finance.

Minister se strinja z ugotovitvijo komisije, da bo morala Slovenija več vložiti v zagotavljanje zdrave fiskalne konsolidacije in zmernih plač. K temu naj bi prispevala predvsem večja prožnost dela in nadaljnja liberalizacija gospodarstva na tistih področjih, kjer se še lahko vzpostavi konkurenca.