Kot je zapisalo sodišče, so poljske oblasti z zaporednimi spremembami zakona o nacionalnem sodnem svetu odpravile učinkovit sodni nadzor nad sklepi tega sveta, s katerimi se predsedniku republike predložijo kandidati za vrhovne sodnike. Posledično lahko pride do kršitev prava EU-ja. V primeru dokazane kršitve se mora uporabiti načelo primarnosti prava Unije, ki nacionalnemu sodišču nalaga, da takih sprememb ne uporabi.

Predstavniki poljske vlade so se na to odločitev odzvali pričakovano kritično. Namestnik poljskega pravosodnega ministra Sebastian Kaleta je na Twitterju zapisal, da gre za "še en poskus federalizacije EU-ja prek sodnikov (...) in z ukinitvijo suverenosti držav članic". Podobnega mnenja je bilo več vidnih predstavnikov vladajoče strukture, medtem ko so predstavniki poljske opozicije odločitev pozdravili, med drugim kot "zmago vladavine prava nad brezpravjem".

Spor iz leta 2019

Spor sega v avgust leta 2018, ko je omenjeni sodni svet odločil, da predsedniku republike ne predloži predlogov za imenovanje petih oseb na delovna mesta sodnikov vrhovnega sodišča in da bo na ta delovna mesta predlagal druge kandidate. Zavrnjeni kandidati so zoper te sklepe vložili tožbo pri pristojnem vrhovnem upravnem sodišču, to pa se je pozneje obrnilo na Sodišče EU-ja. Ocenilo je namreč, da spremembe zakona o nacionalnem sodnem svetu iz julija 2018 dejansko izključujejo vsakršno učinkovitost pravnega sredstva, ki ga vloži udeleženec, ki ni bil predlagan v imenovanje. Sodišče EU-ja je zato prosilo za predhodno odločanje o skladnosti te ureditve s pravom EU-ja.

Leta 2019 je bil zakon o nacionalnem sodnem svetu nato znova spremenjen, tako da je med drugim popolnoma onemogočil vlaganje tožb zoper sklepe sveta glede kandidatur za vrhovne sodnike, ustavil vse postopke v zvezi s takimi tožbami, ki so že potekali, in tudi odvzel pristojnost omenjenemu vrhovnemu upravnemu sodišču, da v takih tožbah ali odloča ali za mnenje zaprosi Sodišče EU-ja. Upravno sodišče je zato Sodišče EU-ja v dodatnem predlogu vprašalo, ali je ta nova ureditev v skladu s pravom Unije. Veliki senat sodišča v Luxembourgu je nato danes – podobno kot že decembra lani generalni pravobranilec EU-ja Evgeni Tanchev – v obeh primerih kritiziral sprejete zakonske spremembe in opozoril na njihovo morebitno neskladje s pravom EU-ja.

Pri tem je v zvezi s spremembami iz leta 2019 posebej poudaril sistem sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem EU-ja, zapisanim v pogodbi o delovanju EU-ja, in načelo lojalnega sodelovanja, zapisanem v pogodbi EU-ja, v zvezi z spremembami iz leta 2018 pa obveznost držav članic iz 19. člena pogodbe EU-ja, da vzpostavijo pravna sredstva, ki pravnim subjektom zagotavljajo spoštovanje njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.

Predložitveno, poljsko sodišče sicer mora odločiti, ali sporne zakonske spremembe dejansko kršijo pravo Unije – ali je bil njihov namen preprečiti Sodišču EU-ja, da se izreče o določenih zadevah, ter ali posegajo v neodvisnost in nepristranskost sodnikov, kar bi lahko omajalo zaupanje, ki ga mora v demokratični družbi in pravni državi pri pravnih subjektih vzbujati pravosodje. Če bo poljsko sodišče dejansko ugotovilo kršitve prava Unije, mu načelo primarnosti tega prava nalaga, da teh sprememb – ne glede na to, ali so zakonodajne ali ustavne – ne uporabi, je še zapisalo Sodišče EU-ja.

Več postopkov proti državi

Poljska konservativna vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) že vse od leta 2015, ko je po več letih znova prevzela oblast, reformira pravosodje v državi, s čimer po opozorilih Evropske komisije in drugih kritikov spodkopava pravno državo in demokracijo.

Proti Poljski je Bruselj zato že leta 2017 celo sprožil postopek po 7. členu pogodbe EU-ja, v sporu pa je že nekajkrat tudi odločalo Sodišče EU-ja – med drugim leta 2019 glede prisilnega upokojevanja vrhovnih sodnikov in lani glede spornega disciplinskega senata za sodnike.
Poljski nacionalni sodni svet je po opozorilih kritikov leta 2018, odkar večino njegovih članov imenujejo poslanci, in ne več sodniki, izgubil politično neodvisnost.