Najprej je ciprski predsednik Nicos Anastasiades prestavil nagovor poslancem, ki bi morali že danes glasovati o izrednem davku na bančne depozite, kar od Cipra zahtevajo mednarodni posojilodajalci (evrska skupina, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad), nato pa so tudi iz parlamenta sporočili, da je izredna seja prestavljena do ponedeljka.

Tri stranke v ciprskem parlamentu, kjer nobena politična sila nima večine, so že sporočile, da ne bodo podprle uvedbe izrednega davka, ki je pogoj v zameno za finančno injekcijo desetih milijard evrov.

Ključni element dogovora je bil prav izredni ukrep - poseben davek na bančne vloge, ki je takoj dvignil veliko prahu na otoku, ki velja za davčno oazo.

Ker so izzivi na otoku "izjemni", so potrebni "nekateri edinstveni ukrepi", je ob naznanitvi dogovora izpostavil vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem.

Zaradi velikosti ciprskega bančnega sektorja, ki je več kot petkrat večji od bruto domačega proizvoda države, in zato, da bi breme pravično porazdelili, je potreben poseben davek na bančne vloge, je pojasnil.

Bankrot ali upravljanje krize
Za bančne vloge, nižje od 100.000 evrov, bo veljal 6,75-odstotni davek, za vloge, višje od 100.000 evrov, pa 9,9-odstotni davek. V zameno za bančne vloge bodo vlagatelji dobili delnice bank. Ta ukrep naj bi po Dijsselbloemovih besedah prinesel 5,8 milijarde evrov, kar je približno 33 odstotkov ciprskega BDP-ja.

Predsednik Anastasiades je v soboto rojakom dejal, da je finančna injekcija nujno potrebna, saj gre za izbiro med katastrofičnim scenarijem nenadzorovanega bankrota države ali bolečim, vendar nadzorovanim upravljanjem krize. Po besedah predsednika bi brez dogovora o pomoči propadlo na stotine majhnih podjetij.

Hranilnice, ki so na Cipru edine odprte ob sobotah, so morale zapreti svoja vrata, potem ko so se pred njimi pojavile vrste ljudi, ki so hoteli dvigniti svoje prihranke. Pred eno od hranilnic se je razjarjeni moški pripeljal z buldožerjem in grozil, da bo z njim vdrl v poslopje, je poročal BBC.