Države, ki so sprejele sklep za urejanje statusa državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, so Avstrija, Estonija, Litva, Francija, Luksemburg in Slovenija. Evropska komisija je opozorila, da utegne proti drugim državam, ki se niso držale roka implementacije sklepa, sprožiti postopek.

Evropski komisar za pravosodje Franco Frattini je zaskrbljen nad ravnanjem držav, ker je sklep temelj za oblikovanje skupne evropske azile politike. Določa minimalne pravice in pomoč, do katere naj bi bili begunci oz. osebe brez državljanstva, upravičeni.

Poenotenje prakse za priznavanje statusa begunca
Prevzem sklepa naj bi prinesel poenotenje priznanja statusa begunca v članicah EU-ja, s tem pa bi preprečili predvsem dosedanjo prakso, ko so begunci za azil prosili v več državah hkrati in čakali, da bi jih ena izmed njih sprejela.

Sklep o statusu beguncev se nanaša tudi na ljudi, ki so morali domove zapustiti zaradi državljanske vojne ali pa so preganjani na podlagi spolne diskriminacije.