Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex je navedla, da je bil upad opazen na vseh večjih migracijskih poteh v Evropo. V prvih treh mesecih leta je bilo 33.600 manj prihodov kot v istem času lani.

Največji upad migracij, kar 64-odstoten, je bil na zahodnobalkanski poti, ki prečka Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo. Število prehodov v Veliko Britanijo pa je upadlo le za štiri odstotke.

Najbolj aktivni migracijski poti sta zahodnoafriška pot, na kateri se prebežniki iz zahodne Afrike odločajo za nevarno pot po morju do Kanarskih otokov, ter vzhodnomediteranska pot prek Cipra, Grčije in Bolgarije.

Judith Sunderland iz organizacije Human Rights Watch je dejala, da na migracijske vzorce vplivajo različni dejavniki, vendar se zdi, da gre za nadaljevanje trenda, ki je bil opazen že leta 2024, ko se je število nezakonitih prehodov meje v Evropo v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za 38 odstotkov.

HRW je ena od številnih organizacij, ki trdi, da se zaradi strogih protiukrepov EU-ja, med katere sodi nasilno vračanje prebežnikov čez meje in vračanje prosilcev za azil v države, kjer se spoprijemajo z zlorabami, prebežniki odločajo za vse bolj tvegane poti v Evropo.

"Ne gre le za statistične podatke. Ne pozabimo, da gre zmanjšanje števila migracij na račun ljudi, ki se utapljajo v Sredozemlju, ljudi, ki jih pretepajo na poljsko-beloruski meji in jih potiskajo nazaj v Belorusijo, ljudi, ki obtičijo v različnih močvirjih, gozdovih in puščavah na obrobju EU-ja," je dejala Sunderland. "Za temi številkami se skrivajo ogromne izgube človeških življenj."

Sutherland opozarja, da je zmanjšanje števila prihodov posledica odvračalnih ukrepov EU-ja, te ukrepe "pa zelo jasno spremljajo zlorabe človekovih pravic, pri katerih je EU sokriv". EU je namreč sklenil več sporazumom z državami zunaj Evrope, kot sta Libija in Tunizija, kjer pa se prebežniki spoprijemajo z zlorabami, kot so pretepanje, zapiranje in spolno nasilje.

S tem stališčem se strinjajo tudi v Evropskem centru za ustavne in človekove pravice (ECCHR), ki je na mednarodnem kazenskem sodišču vložil dve pritožbi zaradi ravnanja s prebežniki v osrednjem Sredozemlju.

"Zmanjšanje uradne statistike še ne pomeni, da se na pot odpravi manj ljudi," je dejala višja pravna svetovalka pri ECCHR-ju Allison West. "To pomeni, da je v Libiji in Tuniziji v grozljivih razmerah zaprtih več ljudi, kar predstavlja zločin proti človečnosti, vse v sodelovanju in z odobritvijo EU-ja."

West je tudi poudarila, da EU že leta sodeluje z Libijo, ki zadržuje prebežnike na poti čez Sredozemsko morje, kljub dokazom o zapiranju, mučenju, spolnem nasilju in zasužnjevanju prebežnikov. "Te zlorabe niso nenamerni učinki evropske migracijske politike, ampak njene predvidljive posledice," je opozorila.

Unicef: V Sredozemlju v 10 letih umrlo 3500 otrok

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je navedla, da je bilo po njihovih podatkih na poti prek Sredozemskega morja prestreženih več ladij, kar delno razloži trend zmanjševanja prihodov v Evropo. Kljub temu opozarjajo na še vedno zelo veliko število smrti na tej poti.

Podatki IOM-a kažejo, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta na poti prek Sredozemskega morja umrlo 555 ljudi, v lanskem letu 3500. Unicef je sporočil, da je v zadnjih desetih letih na poti čez Sredozemsko morje umrlo 3500 otrok.