Sodišče je v sodbi v primeru "Ališić in drugi" 6. novembra lani razsodilo, da je to, da slovenska vlada varčevalcem LB-ja v Sarajevu ni omogočila dostopa do deviznih vlog, sistemsko vprašanje, in Sloveniji naložilo sprejetje ukrepov za poplačilo deviznih vlog varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke. Slovenija se je zato 6. februarja pritožila, v pritožbi pa poudarila, da sodba močno odstopa od dosedanje sodne prakse sodišča, vključno s sodbo v zadevi Kovačić iz leta 2008, kjer je sodišče upoštevalo nasledstveni okvir problematike.

Slovenija je ugotavljala tudi, da sodba ne upošteva vodilnega načela nasledstva držav, to je načela teritorialnosti, na podlagi katerega je Slovenija brez diskriminacije poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju. Kot je še bilo navedeno v pritožbi, je sodba v očitnem nasprotju s pravili o nasledstvu držav, vključno s sporazumom o vprašanjih nasledstva.

Na novo bo odločal 17-članski veliki senat
Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je petčlanska komisija velikega senata, ki je pritožbo obravnavala v ponedeljek, ugodila pritožbi Slovenije in odločila, da bo o tožbi varčevalcev BiH na novo odločal 17-članski veliki senat. MZZ je odločitev pozdravil in ocenil, da je sodišče z odločitvijo potrdilo stališče, na katerega je Slovenija opozorila že ob izdaji sodbe senata, in sicer da je imela resne pravne in dejanske pomanjkljivosti.

Slovenija pričakuje, da bo 17-članski veliki senat primer natančno preučil in pri vnovičnem odločanju upošteval tudi najnovejše dogodke, vključno z nedavno sklenjenim dogovorom med slovensko in hrvaško vlado, ki jasno določa, da je edini pravni okvir za reševanje problematike starih deviznih vlog nasledstveni sporazum. Glede na dosedanje izkušnje bi lahko veliki senat odločitev sprejel v dveh letih, so še sporočili z MZZ-ja.

Slovenija prevzela jamstva za stare devizne hranilne vloge
Slovenija je po razpadu nekdanje skupne države po teritorialnem načelu prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na njenem ozemlju. V BiH-u vprašanja starih deviznih vlog še niso rešili, tako okoli 165.000 nekdanjih deviznih varčevalcev podružnice LB-ja v Sarajevu zahteva skupno 90 milijonov evrov. Na Hrvaškem so v javni dolg prenesli le del deviznih vlog, tako da v podružnici LB-ja Zagreb 132.000 varčevalcev zahteva okoli 178 milijonov evrov. Srbija in Črna gora ter Makedonija so prevzele obveznost izplačila deviznih vlog v javni dolg.