"Izboljšan nadzor na mejah prebežnike odvrača od tega, da bi sami poskušali nezakonito prečkati meje, tako da so preusmerjeni v roke tihotapcev," je ob predstavitvi dvoletnega poročila Europolovega centra za boj proti tihotapljenju ljudi (EMSC) v Haagu opozoril vodja centra Robert Črepinko in dodal, da so tihotapci vse bolj neusmiljeni in profesionalni.

Poročilo navaja, da se je od prihoda prebežnikov leta 2015 tihotapljenje v Evropski uniji vzpostavilo kot velik in dobičkonosen kriminalni trg. Kriminalne združbe, ki se z njim ukvarjajo, so izpostavljene le majhnemu tveganju, da bi jih odkrili in kaznovali. Njihove vse bolj organizirane mreže delujejo prek meja izvornih in ciljnih držav, kaže poročilo, objavljeno na spletni strani Europola.

Europol še izpostavlja, da tihotapljenje spremlja ponarejanje dokumentov in zloraba družbenih omrežij, ki jih tihotapci uporabljajo za oglaševanje svojega kriminalnega početja. Za promocijo uporabljajo vse krutejše metode, kot je ponujanje popustov za dodatne prebežnike, npr. družinske člane, ali pakete, v katerih poleg transporta ponudijo tudi ponarejene dokumente.

Tudi njihove metode premikov so vse bolj neusmiljene: Europol poroča o prevozu prebežnikov v namerno zgrajenih neprodušnih komorah v vozilih ter tudi o tlačenju ljudi tik ob pogonske motorje kombijev, tovornjakov in tovornih vlakov.

Nekateri prebežniki se za vstop v EU zatečejo tudi k zlorabi shem za potovanje brez vizumov. Nekatere države na območju Balkana so namreč liberalizirale vizumsko politiko, zato lahko državljani Kitajske, Gvineje Bisau, Irana ali Turčije brez vizuma kot turisti v državo vstopijo za 30 dni, še ugotavlja poročilo.

Manj prihodov
Lani je meje EU-ja nezakonito prečkalo 204.700 prebežnikov, leta 2016 pa 511.000. Več kot polovica prebežnikov (120.000) je lani prišla iz Libije prek Sredozemskega morja. V zahodnem Sredozemlju se je število nezakonitih prečkanj meje lani več kot podvojilo, večinoma je šlo za državljane Maroka, Alžirije in Slonokoščene obale.