V njem je zapisano, da je Cia opravila najmanj 1.245 spornih poletov s postanki v evropskih prestolnicah, v nezakonite aretacije osumljencev terorizma pa naj bi bilo vpletenih 13 članic EU-ja. Na Poljskem in v Romuniji naj bi ZDA vodile tudi nezakonite zapore.

Člani odbora so bili o poročilu nekoliko razdeljeni, toda levo-sredinski večini odbora je na koncu le uspelo vanj vključiti tudi poziv Evropski komisiji in Svetu EU-ja, naj nadaljujeta preiskavo in proti morebiti vpletenim članicam tudi ukrepata.

Jabolko spora sta bila 6. in 7. člen pogodbe o Evropski uniji, ki od Evropske komisije in sveta zahtevata, da ukrepata proti državam članicam, ki so kršile človekove pravice in niso naredile nič, da bi napake popravile.

Sklicevanju na člena, ki nista bila še nikoli uveljavljena, so nasprotovali predvsem člani Evropske ljudske stranke, a je poziv nato vendarle ostal v poročilu. Poslanci Evropske ljudske stranke so namreč prepričani, da celoletno preiskovanje - med katerim je odbor zaslišal več deset prič, poslušal 180 ur pričevanj in obiskal tudi ZDA - ni prineslo zadostnih dokazov za obtožbe v poročilu. Zahteva po ukrepanju komisije in sveta po njihovem mnenju torej ni upravičena.

Predsedujoči odboru portugalski poslanec Carlos Coelho je dejal, da je parlamentu lagal celo Svet EU-ja, hkrati pa omenil, da je bila Poljska zelo odklonilna med preiskavo. Državi, ki sta kazali nenaklonjenost preiskavi, naj bi bili tudi Italija in Velika Britanija.

Kljub temu odbor meni, da preiskava že daje prve rezultate, saj so članice Unije sprejele
vrsto ukrepov, da do takih zapletov v prihodnje ne bo prihajalo.