Britanska vlada je v sredo po petih urah burne razprave sprejela osnutek dogovora o brexitu na 585 straneh, kar je povzročilo veliko slabe volje predvsem pri poslancih opozicije, pa tudi v sami konservativni stranki britanske premierke Therese May, češ da bo Združeno kraljestvo dobilo dve slabi izbiri – slab dogovor ali izstop brez dogovora.

Ko je v četrtek nepričakovano odstopil britanski pogajalec za brexit Dominic Raab, ki je dejal, da osnutka ne more podpreti "s čisto vestjo", je svoj odstop napovedala še ministrica za delo in pokojnine Esther McVey. Že pred Raabom je v četrtek odstopil tudi minister za Severno Irsko Shailesh Vara, ki prav tako ne želi podpirati načrtov premierke o izstopu Združenega kraljestva iz EU-ja, saj da dogovor pušča "Britanijo na pol poti, brez časovne omejitve, kdaj bomo postali suveren narod".

Spomnimo, zaradi nestrinjanja z Mayevo sta med drugim odstopila tudi britanski zunanji minister in nekdanji župan Londona Boris Johnson in Raabov predhodnik David Davis.

Kot po tekočem traku se vrstijo tudi odstopi drugih visokih vladnih uslužbencev in svetovalcev. Član severnoirske Demokratično-unionistične stranke (DUP) Jim Wells je celo dejal: "Absolutno jasno je, da je dogovor mrtev."

Theresa May: Smer je prava
Premierka je medtem zavrnila ugibanja, da bo odstavljena s položaja zaradi dogovora o brexitu. Dejala je: "To bom izpeljala do konca." Dodala je, da je smer, ki jo je izbrala, prava za državo in njene ljudi. Obljubila je, da bo dosegla, da bo Bruselj sprejel dogovor in da ga bo dala na glasovanje v britanskem parlamentu.

Po odstopih je dejala, da se zaveda, da so nekateri nezadovoljni s kompromisi, a da je dogovor v nacionalnem interesu. "Dosežemo ga lahko, če se združimo glede predloga, ki ga je sprejela vlada," je dejala.

Poziv h glasovanju o nezaupnici
Pred tem je konservativni poslanec Jacob Rees-Mogg pozval h glasovanju o nezaupnici premierki zaradi osnutka dogovora o brexitu. Poslanci morajo za glasovanje zbrati najmanj 48 pisem, kar pa jim za zdaj še ni uspelo.

Rees-Mogg, ki vodi Evropsko raziskovalno skupino (ERG), je odboru konservativcev 1922, ki med drugim odločajo o glasovanju o nezaupnici, že posredoval svoje pismo, k tem pa je pozval tudi druge.

Kot je zapisal, se je dogovor o brexitu izkazal za slabšega od pričakovanega in ni v skladu z obljubami, ki jih je premierka dala državi.

Rees-Mogg je pred novinarji sicer zatrdil, da predlog glasovanja o nezaupnici ni državni prevrat, ampak da po zakonitih poteh išče načine, kako bi odstranil premierko. Ob tem je zanikal, da si sam želi postati premier, kot primerne predsednike vlade pa je med drugim navedel nekdanja ministra Borisa Johnsona in Davida Davisa.

EU: Pogajalska partnerica je Theresa May
V Evropski komisiji so glede odstopov ministrov dejali, da je v zadevi brexit pogajalska partnerica britanska premierka Theresa May in da bodo še naprej sodelovali "v dobri veri". O možnosti zavrnitve sporazuma o brexitu v britanskem parlamentu ali padca britanske vlade ne želijo ugibati.

Sicer pa so bili odzivi na sredno sprejetje osnutka dogovora pozitivni iz Bruslja – predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ga je na Twitterju označil kot "odločilen napredek". Zgodba pa nikakor ni končana, saj morajo dogovor potrditi še britanski parlament, Evropski parlament in Svet EU-ja. Ključno je vprašanje, kakšna usoda ga čaka v britanskem parlamentu. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je že napovedal vrh držav EU-ja o brexitu, ki bo 25. novembra.

Cerar: Ključni so interesi in pravice ljudi
Zunanji minister Slovenije Miro Cerar je po seji vlade dejal, da bo analiza osnutka dogovora med Brusljem in Londonom o brexitu trajala še nekaj časa, ključno pa je, da se pazi na interese in pravice ljudi ter na to, da se ne bi poslabšale gospodarske razmere za podjetja.

Cerar je dejal, da gre za obsežen dokument, ki smo ga začeli proučevati tudi v Sloveniji, vendar pa gre po informacijah, ki jih ima, v smer, ki jo zastopata EU27 in Združeno kraljestvo. Ko bomo preučili vse vidike, jih bomo predstavili tudi javnosti, je dodal.

Najpomembneje je to, da ministrstva spremljajo, kaj se bo v kateri koli situaciji dogajalo "z našimi ljudmi, našimi podjetji, ki so v Združenem kraljestvu", je še dejal zunanji minister.

"Združeno kraljestvo se je nekoliko uštelo"
Strokovnjak za pravo Evropske unije Damjan Kukovec medtem meni, da je težko oceniti, kdo je zmagal v primeru britanske potrditve osnutka dogovora o brexitu, in da je pot do dogovora še "zelo zelo dolga". Profesor evropskega prava na univerzi Middlesex v Londonu je v pogovoru z voditeljico Odmevov Rosvito Pesek dejal, da je bila zmaga Therese May res velika, da pa je britanska premierka odvisna od podpore svojih poslancev, "ki so z dogovorom, kot ga poznamo, precej nezadovoljni, vsaj večina, in od demokratične Unionistične stranke Severna Irska, ki se zavzema, da ima Severna Irska enak status kot Združeno kraljestvo. Neznank ostaja veliko."

Pri tem je poudaril "odlično" vlogo vodje pogajalske ekipe EU-ja Michela Barnierja, ki je imel tudi podporo vseh držav članic. "Poudariti je treba, da je imela Barnierjeva ekipa lažje delo kot ekipa Združenega kraljestva, zakaj? Združeno kraljestvo se je pri brexitu nekoliko uštelo in ni upoštevalo izredne moči EU-ja, njenega trga, njene regulativne moči, ki ji ne more uiti nobena mednarodna korporacija, država na svetu, kaj šele država, ki je ekonomsko, politično in geografsko tako povezana z njo, kot je Združeno kraljestvo."

Carinska unija rešuje le določena vprašanja
Ocena profesorja o ideji carinske unije je, da ta sicer rešuje določena vprašanja, kot je to, da so tarife na zunanjih mejah izenačene, prav tako rešuje vprašanja na meji s Severno Irsko, da niso potrebni določeni nadzori med republiko Irsko in Severno Irsko, "a to ne bo dovolj. Kar smo slišali iz medijev, bo Združeno kraljestvo kot celota moralo vsaj začasno prevzeti določena pravila skupnega trga, glede državnih pomoči, varstva konkurence, varstva pravic delavcev, nadzora okolja itd. Verjetno so se danes pojavili obrisi dolgoročnega razmerja, ki bodo med carinsko unijo in notranjim trgom, seveda pa je težava Združenega kraljestva, da v prihodnosti nad pravili, ki jih bodo morali sprejeti, ne bodo imeli pravega nadzora."

Najtrši oreh: meja na irskem otoku
Sporazum pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja; pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku ter prehodno obdobje, ki naj bi trajalo 21 mesecev, torej od načrtovanega brexita 29. marca naslednje leto do konca leta 2020.

Najtrši oreh v pogajanjih je bila meja na irskem otoku. Meja med Irsko, članico EU-ja, in Severno Irsko, ki bo kot del Združenega kraljestva izstopila iz EU-ja, bo namreč po brexitu edina kopenska meja med Unijo in Združenim kraljestvom. Barnier je poudaril, da so za irsko vprašanje, ki je opredeljeno v protokolu, našli rešitev, s katero se bodo izognili "trdi meji" in zavarovali velikonočni sporazum iz devetdesetih let, ki je bil ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu. Poleg tega ta rešitev po njegovih besedah spoštuje ozemeljsko celovitost Združenega kraljestva.

Če dogovora ne bo do julija 2020, se lahko strani dogovorita o podaljšanju prehodnega obdobja, pri čemer za zdaj ni določeno, za koliko časa ga lahko podaljšata. Šele po koncu prehodnega obdobja - podaljšanega ali ne - pa se lahko po besedah glavnega pogajalca Unije uporabi varovalka oziroma rezervna možnost, dogovorjena v končnici pogajanj, ki je bistveno drugačna od prvotnega predloga Unije. Ta varovalka predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU-ja in Združenega kraljestva. Poleg tega bi za Severno Irsko še naprej veljala tista pravila notranjega trga, ki so ključna za to, da se zagotovi ustrezna prepustnost meje na irskem otoku, na primer ko gre za kmetijske proizvode, je še pojasnil Barnier.