Z nastopom vladavine Donalda Trumpa v ZDA je razvpiti transatlantski trgovinski sporazum (TTIP) vsaj za nekaj časa končal v predalu. Trump v slogu svojega gesla Najprej Amerika (America First), ki je prežet z duhom protekcionizma, raje grozi s trgovinskimi vojnami, z večanjem dajatev na uvožene izdelke in surovine, tako na vzhodu kot na zahodu, kot da bi odpravljal carine in druge dajatve za uvoženo blago.

Evropska komisija je zato začela hitreje usmerjevati EU na druge velike trge. Že lani so bila končana pogajanja z dvema pomembnima azijskima gospodarstvoma, Japonsko in Singapurjem. Komisija pa si želi, da bi bila trgovinska sporazuma z omenjenima državama čim prej sprejeta, in to tako, da se ne bi ponovila zgodba s trgovinskim sporazumom s Kanado (Ceta), ki sicer zdaj začasno velja.

Zaradi pomislekov v številnih državah članicah EU-ja, predvsem zaradi nameravanega načina arbitražnega reševanja naložbenih sporov, bodo morali o dokončni zeleni luči sporazumu Ceta odločati nacionalni, pa tudi nekateri pokrajinski parlamenti.

Na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (MGRT) so pojasnili, da so ministri držav EU-ja, pristojni za trgovino, 22. maja med drugim razpravljali o sporazumu o gospodarskem partnerstvu med EU-jem in Japonsko (EPA), sporazumu o prosti trgovini med EU-jem in Singapurjem (FTA) in sporazumu o zaščiti naložb med EU-jem, državami članicami in Singapurjem (IPA).

Sporazum z Japonsko že julija?
Kot pravijo na gospodarskem ministrstvu, bo sporazum EPA predvidoma Evropski svet potrdil konec junija, podpis sporazuma pa bo predvidoma julija, na zasedanju vrha EU-Japonska. Vlada, ki opravlja tekoče posle, pa je sprejela odločitev, da tovrstne evropske zadeve sodijo med tekoče vladne posle, zato glede slovenskega strinjanja s sporazumom EPA ne mislijo čakati na novo vlado.

Glede sporazumov s Singapurjem je časovnica drugačna. Potrditev v Svetu EU-ja se predvideva v oktobru, podpis pa jeseni. "Evropska komisija je, upoštevajoč Mnenje 2/15, predlagala v podpis dva ločena sporazuma s Singapurjem. Prvi sporazum, FTA, vsebuje določbe, ki so v izključni pristojnosti EU-ja in ne vsebuje določb o zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov (ICS). Sporazum sklepata EU in Singapur. Države članice EU-ja niso podpisnice FTA. Sporazum bo začel veljati po potrditvi v Svetu EU-ja in Evropskem parlamentu ter v Singapurju in ne bo predmet nacionalnih ratifikacij v državah članicah EU-ja," pojasnjujejo na MGRT-ju.

Drugi sporazum s Singapurjem, IPA, ki vsebuje določbe o zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov (ICS), gre za vzpostavljanje ločenega sodnega sistema, kakršnega si želijo multinacionalke, pa je vezan na nacionalne ratifikacije v parlamentih držav članic.

"Slovenija do podpisa trgovinskih sporazumov z Japonsko in Singapurjem nima zadržkov. Ob obravnavi Sporazuma o zaščiti naložb med EU-jem, njenimi državami članicami ter Singapurjem Slovenija v institucijah EU-ja izraža zadržek do podpisa zadevnega sporazuma, ki vsebuje mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo (ICS), pred objavo mnenja Sodišča EU-ja v zadevi Mnenje 1/17. Takšno stališče je Slovenija zastopala v skladu s sprejetimi izhodišči državnega zbora v zvezi z ICS-om tudi na zasedanju Sveta za zunanje zadeve v sestavi ministrov za trgovino, ki je potekal v Bruslju," so še dodali na gospodarskem ministrstvu.

Singapurski sporazum razdelili na dva dela
Trgovinski sporazum s Singapurjem je ravno zaradi mehanizma ICS, arbitražnega mehanizma za zaščito vlagateljev, ki med drugim podjetjem omogoča tožbo držav, če naj bi te delovale v nasprotju z njihovimi interesi, veljal za precej spornega. Zato se je Evropska komisija precej zvito odločila, da ga razdeli na dva dela, na trgovinski in na naložbeni del.

Evropska komisija se je zaradi večje transparentnosti odločila, da Sodišče EU-ja povpraša, ali lahko sama sklepa trgovinske sporazume. Za vzorčni primer, ki ga je poslala na sodišče, pa je izbrala sporazum s Singapurjem, ki je v osnovi podoben vsem drugim trgovinskim sporazumom, ki jih želi skleniti EU. Sodišče EU-ja pa je odločilo, da morajo takšne trgovinske sporazume potrditi nacionalni in pokrajinski parlamenti držav EU-ja, ki jih je, kot je lani poročal Euroactiv, 38.

Sporna določila glede vodooskrbe
Evropsko sodišče je odločilo, da morajo o sporazumih, ki vsebujejo mehanizem ISDS ali ICS, odločati/glasovati tudi nacionalni parlamenti. Sporazum s Singapurjem je vseboval mehanizem ICS, zato ga je Evropska komisija "razbila" na dva dela, pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Sporazum o prosti trgovini bo tako sprejet na ravni EU-ja, medtem ko bodo morali investicijski del potrditi parlamenti držav EU-ja.

Gnezda dodaja, da sporazum z Japonsko za zdaj ne vsebuje mehanizma ICS ali česa podobnega, zato ga ne bo treba potrjevati v nacionalnih parlamentih. Umanotera pa je na predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Mira Cerarja, v povezavi s trgovinskim sporazumom z Japonsko pred dnevi naslovila dopis, v katerem skupaj s Skupnostjo občin Slovenije opozarjata na mogoče težave glede sporazuma o prosti trgovini med EU-jem in Japonsko v povezavi z liberalizacijo storitev, vezanih na vodooskrbo.

"Sporazum o ekonomskem partnerstvu med EU-jem in Japonsko, podobno kot sporazum CETA, predvideva negativni pristop v liberalizaciji storitev. Tak pristop močno omejuje zmožnost vlade, da ustanovi nove, razširi ali regulira javne storitve, in otežuje varovanje kakovostnih, osnovnih storitev, kot so dobava ali čiščenje odpadnih voda, transport, izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo," so zapisali dopisu.

Slovenija je konec leta 2016 v člen ustave 70.a zapisala, da "oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno". Toda kot so opozorili v dopisu, bi storitve "zbiranja, čiščenja in dobave vode lahko na podlagi implementacije določb sporazuma in prizadevanja podpisnic po zmanjševanju in odpravi rezervacij postale predmet liberalizacije in trga". – "Tak scenarij se zdi glede na določbe sporazuma mogoč, v praksi pa bi lahko pripeljal v stanje, ki bi bilo v neskladju z Ustavo Republike Slovenije oziroma 70.a členom," so poudarili.

In odgovor vlade oz. pristojnega ministrstva? Nekako v slogu, da bi se v teoriji to lahko zgodilo, vendar tega ne gre pričakovati. Če pa se to morebiti bo zgodilo, bosta tako ali tako o tem glasovala tako Svet EU-ja in Evropski parlament. Vendar, kot opozarja Andrej Gnezda, je v teh primerih potrebna le običajna večina glasov, kar bi Slovenija težko zaustavila. Tudi če je zapis do pravice do pitne vode zapisan v ustavi.

O usodi sporazuma Ceta bo odločal novi DZ
Trgovinska sporazuma s Singapurjem in Japonsko bosta tako sprejeta brez potrjevanja v državnih parlamentih. Nova sestava državnega zbora pa bo tista, ki bo potrjevala trgovinski sporazum s Kanado (Ceta), ki je naletel na veliko odpora po celotnem EU-ju, zato je kompromisno le v začasni poskusni veljavi. Zanimivo bo videti, kako bo, očitno precej pisana nova vlada, dosegla soglasje za ali proti sporazumu. Dejstvo je, da sporazumu Ceta, vsaj v preteklosti, niso bile naklonjene vse politične stranke, ki so na nedavnih volitvah presegle parlamentarni prag.