Slovenski premier, ki se udeležuje vrha Evropske unije v Bruslju, je pojasnil, da Slovenija kot članica območja evra ne more biti zunaj sprejetega mehanizma, ki so ga v četrtek na predlog Francije in Nemčije sprejele države s skupno evropsko valuto, vendar pa je naša država bližje nemškemu pogledu na reševanje grških finančnih težav, ki jasno terja izpolnjevanje grške domače naloge.

Slovenija bo po Pahorjevih besedah sodelovala v sprejetem mehanizmu za pomoč Grčiji, ob tem pa je Pahor jasno poudaril, kar piše tudi v sprejetem dogovoru, da Grčija ni prosila za finančno pomoč in da območje evra ni sprejelo še nobene odločitve o pomoči skoraj bankrotirani članici evrskega območja.

Pahor se pridružuje nemškemu pogledu na razmere v Grčiji, ki temelji na argumentu, da mora Grčija izpeljati boleče, a nujno potrebne, varčevalne ukrepe in reforme, da bi tako spravila svojo hišo v red in zmanjšala proračunski primanjkljaj ter javni dolg. Slovenski premier je to ponazoril s primerom slovenskega delavca, ki dela najmanj do 65. leta in se zato od njega ne more pričakovati, da bo pomagal grškemu delavcu, ki dela do 55. leta.

Glavna tema v senci Grčije
Tokratni vrh EU-ja je minil v znamenju dogovora o Grčiji in v senci reševanja grških težav je bila glavna tema - nova gospodarska strategija za prihodnje desetletje Evropa 2020, pri kateri pogajanja ne napredujejo posebej dobro. Evropski voditelji se tako strinjajajo le o treh izmed glavnih merljivih ciljev, in sicer o zaposlenosti, izdatkih za raziskave in razvoj ter energijo in podnebje.

Voditelji so poudarili, da so učinkoviti mehanizmi spremljanja izvajanja nove razvojne strategije EU-ja za naslednje desetletje ključ do njenega uspešnega uresničevanja, in v okviru tega mehanizma naj bi pomembno vlogo dobil tudi Evropski svet, ki združuje voditelje povezave.

Evropski svet bo tako enkrat na leto opravil celovito oceno napredka na nacionalni in evropski ravni pri uresničevanju strategije Evropa 2020. Voditelji bodo redno razpravljali tudi o posameznih prednostnih področjih nove strategije. Že oktobra letos naj bi se posvetili področju raziskav in razvoja, spomladi 2011 pa o izzivih energetske politike.

Pomoč kot zadnji izhod
Voditelji držav članic evrskega območja so ob robu vrha EU-ja v četrtek dosegli dogovor o mehanizmu pomoči Grčiji, ki predvideva znatno udeležbo sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), čeprav bo večji del še zmeraj odpadel na usklajen mehanizem dvostranskih posojil držav z evrom. Ta mehanizem bo sprožen v "skrajni sili", če si Grčija na trgih ne bo sposobna izposojati denarja za poplačilo svojega dolga.