"Do 24. februarja, ko bo minilo natanko eno leto od invazije, nameravamo uvesti deseti sveženj sankcij," je v Kijevu, kjer je bila skupaj s svojo komisarsko ekipo, povedala von der Leyen.

Poudarila je, da Rusija že plačuje visoko ceno, saj zahodne sankcije spodkopavajo njeno gospodarstvo. Pojasnila je, da cenovna kapica, ki sta jo EU in skupina G7 uvedla na rusko surovo nafto, Moskvo stane 160 milijonov evrov na dan.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na skupni novinarski konferenci po dvostranskem srečanju zavzel za hitrejše sprejemanje sankcij proti Rusiji. "Mislim, da nam bo skupaj to uspelo," je dejal.

Rusija mora po besedah von der Leyen odgovarjati tudi za grozodejstva, ki jih izvaja v Ukrajini. Predsednica komisije je napovedala vzpostavitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije, ki bo imel sedež v Haagu in bo usklajeval zbiranje dokazov.

Predsednica komisije je z Zelenskim pozdravila "izjemen napredek" Ukrajine pri sprejemanju reform v okviru pristopnega procesa k Uniji.

O napredku na poti Ukrajine v EU so člani Evropske komisije in ukrajinske vlade govorili tudi na skupnem plenarnem zasedanju, ki je sledilo. Ukrajinski premier Denis Šmigalj je po skupni seji dejal, da želi biti Ukrajina do konca leta pripravljena za začetek pristopnih pogajanj, prihodnje leto pa za članstvo v Uuniji.

Von der Leyen je glede tega poudarila, da je hitrost napredovanja odvisna od vsake kandidatke posebej, pri čemer je izpostavila dobro organiziranost ukrajinske javne uprave, ki je tudi zelo digitalizirana. Po njenih besedah so reforme, ki jih sprejmejo oblasti, tudi dejansko implementirane.

Eno od ključnih področij za napredek na poti v EU je boj proti korupciji. Von der Leyen je že po srečanju z Zelenskim izpostavila odziv ukrajinskih oblasti na primere korupcije, ki so s položajev odnesli številne visoke uradnike. Veseli jo pripravljenost in učinkovitost pristojnih ukrajinskih organov pri zaznavanju primerov korupcije. Pozdravila je tudi hiter odziv na politični ravni, da ima boj proti korupciji otipljive rezultate.

"Skupaj bomo obnovili to lepo državo," je še povedala predsednica komisije. Obnova se po njenih besedah začenja s hitrim okrevanjem, čemur namerava EU nameniti milijardo evrov.
Komisija je ob tem napovedala nov sveženj pomoči v vrednosti 450 milijonov evrov na humanitarnem področju in v okviru bilateralnega sodelovanja.

EU in partnerske države v energetski skupnosti bodo namenile več kot 150 milijonov evrov za nabavo ključne energetske opreme za Ukrajino, je še dejala von der Leyen. Obenem je napovedala dobavo dodatnih 2400 električnih generatorjev, tako da bo skupno število preseglo 5000.

Bruselj je Ukrajino povabil tudi k sodelovanju v skupni evropski platformi za nakup plina. "Dragi Volodimir, preživeli bomo to zimo in še številne, ki so pred nami," je poudarila.
Ukrajina se bo obenem pridružila več ključnim evropskim programom, med temi bodo programi za enotni trg, pravosodje ter za povezovanje Evrope na področjih energetske, transportne in digitalne infrastrukture. Finančnih prispevkov za sodelovanje ji ne bo treba plačevati.

Komisija in ukrajinska vlada sta se poleg tega dogovorili za enoletno podaljšanje ničelnih carin za ukrajinsko blago. Mobilni operaterji pa so podpisali dogovor o polletnem podaljšanju prostovoljnega sporazuma o brezplačnem mobilnem gostovanju, kar lajša stike ukrajinskih beguncev v EU-ju s svojimi domačimi, ki so ostali v Ukrajini.

Predsednico von der Leyen je v Kijevu spremljalo 15 komisarjev, med njimi so visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, izvršna podpredsednika Margrethe Vestager in Valdis Dombrovskis, komisar za širitev Oliver Varhely pa tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Ta je na Twitterju sporočil, da "Rusija še naprej namerno napada ukrajinske civiliste in kritično infrastrukturo, s čimer očitno krši mednarodno humanitarno pravo". "Vsi moramo ščititi civiliste. Še naprej bomo delali vse, kar lahko," je poudaril.

Borrell napovedal urjenje dodatnih vojakov

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Borrell je na srečanju z ukrajinskim premierjem napovedal, da bo EU v okviru svoje misije izuril dodatnih 15.000 ukrajinskih vojakov. Skupaj bo tako v državah članicah Unija izurila 30.000 pripadnikov ukrajinske vojske, je zapisal na Twitterju. Urjenje prvih 15.000 naj bi se po navedbah virov pri EU-ju končalo do sredine leta, nato pa naj bi začeli usposabljati nove.

Borrell je v pogovoru s Šmigaljem napovedal še, da bo EU namenil 25 milijonov evrov za razminiranje ogroženih območij.

V petek še razširjeni vrh

Predsednica komisije se bo v petek v Kijevu udeležila še vrha EU-Ukrajina, na katerem bodo poleg nje sodelovali ukrajinski predsednik, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Borrell.

Zelenski je v torek dejal, da Kijev na vrhu pričakuje odločitve, ki ustrezajo napredku države na poti v EU.

Komisar Hahn glede Ukrajine: Pot v EU je maraton

Cilj Ukrajine je v Evropi, je v razpravi o petkovem vrhu EU-Ukrajina v Evropskem parlamentu dejal evropski komisar za proračun Johannes Hahn. Vendar pa je ob tem opozoril, da je pot v EU maraton, in ne sprint. Kot je v imenu komisije dejal Hahn, je bila odločitev o skupni poti sprejeta junija lani, ko so voditelji članic Unije Ukrajini podelili status kandidatke za članstvo v EU.

"Komisija bo podpirala Ukrajino skozi celoten pristopni proces. Kljub stalnim napadom agresorja v Ukrajini vidimo velik reformni zagon. A kot vemo, je pot pridruževanja EU-ju maraton, ne sprint. Evropski svet bo o naslednjih korakih odločil soglasno," je dejal Hahn, ki se ni udeležil obiska komisije v Kijevu.

Razprave na petkovem vrhu EU-Ukrajina se bodo po njegovih besedah osredinile na korake, potrebne za nadaljnje usklajevanje ukrajinske zakonodaje z evropsko. Podlaga za razpravo bo analitično poročilo komisije. Gre za dodatek k mnenju Bruslja o ukrajinski prošnji za članstvo, je pojasnil komisar.

Na dnevnem redu srečanj v Ukrajini je tudi podpora EU-ja pri povojni obnovi Ukrajine, je dejal komisar. "Ponovna obnova Ukrajine pa ne more potekati ločeno od zagotavljanja ruske odgovornosti za vojaško agresijo. Grozodejstva, ki jih v Ukrajini izvaja Rusija, ne bodo ostala nekaznovana. Na mizi so vse možnosti, da bi zagotovili celovito preiskavo in pregon," je poudaril. Napovedal je vzpostavitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije, ki bo imel sedež v Haagu na Nizozemskem. Center bo omogočal usklajevanje preiskav kaznivega dejanja agresije v Ukrajini ter zagotavljal in hranil dokaze za morebitna sojenja v prihodnosti.

Da je treba zagotoviti odgovornost za kaznivo dejanje agresije, je v razpravi v parlamentu v imenu Sveta EU poudaril tudi švedski obrambni minister Pal Jonson. "Odgovorni za vojne zločine in druge najhujše zločine bodo odgovarjali. Še naprej bomo podpirali preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča, zločini pod rusko okupacijo ne smejo ostati nekaznovani," je zatrdil. Napovedal je, da bodo voditelji EU-ja na petkovem vrhu z Ukrajino podprli tudi mirovni načrt ukrajinskega predsednika Zelenskega.