Upamo, da se približujemo trenutku, ko bo mogoč oprijemljiv rezultat, ki si ga želimo, so o možnosti podpisa v torek ob robu zasedanja zunanjih ministrov v Luksemburgu dejali viri pri slovenskem predsedstvu EU-ju. "Resnično upamo na korak naprej. Kakšen bo ta korak, pa je v tem trenutku težko reči. Upamo, da ne bo samo dovojl pripravljenosti, ampak tudi dovolj manevrskega prostora za tiste, ki tega doslej niso imeli."

Nizozemska dolgo nasprotovala
Nizozemski parlament, ki je doslej ostro nasprotoval podpisu sporazuma o pridružitvi in stabilizaciji predvsem zaradi neizročitve haaških obtožencev, je v četrtek odločil, da mora odločitev o sporazumu sprejeti zunanji minister Verhagen, ker da je pomembno, da zunanja politika EU-ja do te zadeve zavzame enotno stališče.

EU si sicer prizadeva, da bi sporazum s Srbijo podpisal še pred srbskimi parlamentarnimi volitvami 11. maja, da bi tako spodbudili proevropske sile s predsednikom Borisem Tadićem na čelu. Srbski premier Vojislav Koštunica je podpis sporazuma označil za priznanje neodvisnosti Kosova in vztraja, da sporazum ne bi bil v državnem in nacionalnem interesu Srbije.

Kdaj do sporazuma BiH?
Kdaj bo Bosna in Hercegovina podpisala sporazum, ni znano, bo pa EU v torek izrazil pripravljenost na podpis sporazuma. Poleg Srbije je BiH edina država Zahodnega Balkana, ki dogovora z Brusljem še ni podpisala.

Med tem javnomnenjske raziskave kažejo, da podpora vstopu v EU močno pada. Več kot polovica Srbov je proti EU-ju, na volitvah pa naj bi Šešljeva Srbska radikalna stranka prejela okoli 100.000 glasov več kot Tadićeva Demokratska stranka.

Če bi bile volitve preteklo nedeljo, bi se jih udeležilo med 4,3 in 4,7 milijona državljanov, daleč največ glasov pa bi dobili radikalci in demokrati, kažejo zadnji podatki Centra za svobodne volitve in demokracijo (CESID). Do izidov so prišli na podlagi raziskave, opravljene med 14. in 20. aprilom na vzrocu 2.732 anketirancev.

Več kot polovica proti EU-ju
Več kot polovica vprašanih je proti Evropski uniji. Odnos do EU-ja je tudi eden glavnih načinov izbire stranke: tisti, ki so proti EU-ju, podpirajo radikalce, tisti, ki se zavzemajo za evropsko prihodnost, so na strani Tadića.

"Odnos državljanov do EU-ja je glavno vprašanje, ki odloča o odnosu do strank, in ne Kosovo in Metohija. Zelo pomembna je tudi življenjska raven, čeprav skušajo politiki to vprašanje potisniti na rob. Kar zadeva Kosovo, večini ni jasno, za kaj gre, kajti politiki so s svojimi nasprotujočimi si izjavami povzročili zmedo, " je dejal vodja raziskave Srečko Mihajlović.

Srbi politikov nimajo v čislih
Okoli 17 odstotkov je dejalo, da sploh ne zaupajo politikom, deset odstotkov vprašanih pa na vprašanje ni želelo odgovoriti. Največ vprašanih, 27 odstotkov, zaupa vodji radikalcev Tomislavu Nikoliću, Vojislavu Šešlju (v zaporu v Haagu) in Aleksandru Vučiću, na drugem mestu so imena v krogu Demokratske stranke: Boris Tadić, Mlađan Dinkić, Nenad Čanak in Vuk Drašković, ki jim zaupa 24 odstotkov, medtem ko Vojislava Koštunico in Velimira Ilića podpira osem odstotkov vprašanih. V Beogradu bi radikalce podprlo 37 odstotkov volivcev, demokrate pa 36 odstotkov, podobno je tudi v Vojvodini in osrednji Srbiji.

K. T.