Leta 2020 je za mednarodno zaščito v EU-ju prvič zaprosilo 417.100 ljudi, lani 537.400, letos pa 881.200. Kljub povečevanju števila prvih prošenj pa številke še niso dosegle tistih v letih 2015 in 2016, ko je letno zaradi državljanske vojne v Siriji prvič za azil v EU-ju zaprosilo več kot milijon ljudi, navaja Eurostat.

Skoraj polovica (46 odstotkov) prvih prosilcev za azil v lanskem letu je imela državljanstvo azijske države. Sirija je že od leta 2013 glavna država, katere prebivalci mednarodno zaščito iščejo v EU-ju. Lani so Sirci vložili 131.970 oziroma 15 odstotkov vseh prvih prošenj.

Sircem po številu vloženih prošenj že četrto leto zapored sledijo afganistanski državljani (113.495 oziroma 13 odstotkov vseh prošenj). Na tretjem mestu so prosilci iz Venezuele (50.050) in Turčije (49.720), ki so skupaj predstavljali skoraj šest odstotkov vseh prošenj. Peto mesto je lani zasedla Kolumbija, od koder je zaščito v EU-ju iskalo 42.420 ljudi oziroma pet odstotkov vseh prosilcev skupaj.

Po podatkih Eurostata so četrtino vseh prošenj (217.735) vložili v Nemčiji. Sledijo Francija (137.510 ali 16 odstotkov), Španija (116.135 ali 13 odstotkov), Avstrija (106.380 ali 12 odstotkov) in Italija (77.200 ali devet odstotkov). V teh petih državah so lani prvič za azil skupno zaprosile tri četrtine (75 odstotkov) vseh prosilcev.

Glede na število prebivalcev posamezne države EU-ja je največ ljudi prvo prošnjo za azil vložilo na Cipru (23.864 na milijon prebivalcev), ki mu sledita Avstrija (11.848) in Luksemburg (3711). Najmanj prvih prosilcev so zaznali na Madžarskem (pet na milijon prebivalcev), Slovaškem (92) in Češkem (127). Na ravni celotnega EU-ja je bilo leta 2022 prvih prošenj za azil 1973 na milijon prebivalcev.

V Sloveniji je lani prvič za azil zaprosilo 6645 ljudi oziroma okoli 3300 ljudi na milijon prebivalcev, kar državo uvršča na peto mesto glede na število prebivalcev, za Hrvaško in pred Bolgarijo. Leto prej je bilo prvih prosilcev v Sloveniji 5220, leta 2020 pa 3465, je še razvidno iz podatkov Eurostata.

Ob obali Tunizije utonilo več prebežnikov

Blizu obale Tunizije je v sredo utonilo najmanj pet prebežnikov, 28 jih še pogrešajo, še pet ljudi pa so uspešno rešili. Čoln, s katerim so skušali prebežniki iz podsaharske Afrike doseči italijanski otok Lampedusa, je zaradi prenatrpanosti potonil, so sporočili iz tunizijskega nevladnega Foruma za socialne in ekonomske pravice. Potop čolna je najnovejša tragedija v osrednjem Sredozemlju, kjer poteka najnevarnejša migrantska pot na svetu.

Nova tragedija se je zgodila zgolj mesec po tem, ko je tunizijski predsednik Kais Sajed prebežnike iz podsaharske Afrike obtožil zarote zoper državo.

Kmalu zatem se je na ulicah pojavljajo nasilje nad temnopoltimi prebežniki. Prav tako so najemodajalci več sto ljudi prisilno izselili iz stanovanj, ti pa so zdaj prisiljeni živeti na ulicah glavnega mesta Tunis.

Prebežniki iz podsaharske Afrike, med katerimi se številno bojijo, da jih bo ob morebitni vrnitvi domov doletelo nasilje, so na pomoč pozvali agencijo ZN-a za begunce (UNHCR) in jo prosili, naj jih evakuira. Tunizija, ki ima približno 12 milijonov prebivalcev, naj bi trenutno gostila okoli 21.000 prebežnikov iz podsaharske Afrike.