Reševanje spora naj bi se vrnilo v okvir nasledstva, vendar pa bi bili v pogajalski proces vključeni le Slovenija in Hrvaška in ne druge države naslednice nekdanje Jugoslavije, navaja hrvaški Večernji list, sklicujoč se na neuradne informacije. Dodaja, da ne bo šlo za nobeno poravnavo dolgov in terjatev LB-ja, temveč za rešitev, ki je "že bila na mizi".
Prvi korak za rešitev spora bi bil po pisanju Večernjega lista umik pooblastil hrvaške vlade za tožbe proti Ljubljanski banki. Čeprav je uradni Zagreb to doslej zavračal, pa je Pusičeva v ponedeljek v zagovoru pred saborskim odborom za zunanje zadeve omenila, da bi bilo mogoče vprašanje umika tožb pustiti ob strani.
Po pisanju časnika Večer pa naj bi pod površjem spora zaradi varčevalcev LB-ja tlel še en medsosedski konflikt. Da bi dobila uradne podatke o denarju nekdanje Jugoslavije na računu LHB Frankfurt (del skupine NLB), je Hrvaška že leta 2003 s tožbo zahtevala od banke razkritje podrobnosti o poslovanju, a pri tem ni bila uspešna. Spor po 10 letih še vedno ni končan. Na računih bank z mešanim lastništvom naj bi bilo shranjenih za 645 milijonov dolarjev, ki nikdar niso bili razdeljeni med naslednice. Banke so poročale o le 56,6 milijona dolarjev, kar pomeni da je skoraj 600 milijonov izginilo. NLB je lani svojo frankfurtsko banko zaprla in resnica najbrž ne bo nikdar prišla na dan.
Večernji ob tem spominja, da sta se nekdanja premierja Hrvaške in Slovenije, Jadranka Kosor in Borut Pahor, pred tremi leti dogovorila, da gre za dvostransko vprašanje, ki ga bodo reševali v okviru mednarodnih sporazumov, vključno s tistim o nasledstvu.
Pobudnik predloga Erjavec
Eden izmed udeležencev razprave v odboru za zunanjo politiko je potrdil, da je predlog rešitve prišel s strani Erjavca in da Slovenija vprašanje Ljubljanske banke dosledno vidi kot vprašanje nasledstva. Po pisanju Večernjega lista je Pusičeva svojemu slovenskemu kolegu pred kratkim predlagala, naj znova stopi v stik z baselsko banko za poravnave.
Kontakti naj bi bili uspešni in po novem predlogu naj bi ta banka dala obema državama za rešitev spora na voljo svoje prostore in administracijo, v sam pogajalski proces pa bi bili vključeni le Slovenija in Hrvaška in ne druge države naslednice nekdanjega SFRJ-ja. Kot ključni problem pa se še naprej kaže umik tožb proti Ljubljanski banki na Hrvaškem oziroma način, kako to izpeljati.
Novo srečanje v torek?
Hrvaška zunanja ministrica poročanja Večernjega lista danes ni želela ne potrditi ne zanikati. Po srečanju z danskim kolegom Nicolaijem Wammenom v Zagrebu je novinarjem dejala le, da bodo javnost z rešitvijo dolgoletnega spora med Hrvaško in Slovenijo kmalu seznanili: "Ne verjemite vsemu, kar poročajo mediji. Vsi bodo obveščeni, ko bo oblikovan končni dogovor med Hrvaško in Slovenijo. To bo kmalu."
Če bosta hrvaška in slovenska vlada sprejeli predlog rešitve spora, s katerim sta Pusićeva in Erjavec soglašala prejšnji teden na Otočcu, se bosta zunanja ministra znova sestala 19. februarja v Zagrebu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje