Vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške sta sporazum podpisali 4. novembra 2009 v Stockholmu. Dobro leto dni za "fantastičnim dnem", kot ga je takrat označil premier Pahor, sporazum tako začenja veljati. Na referendumu 6. junija ga je 51,54 % volilnih upravičencev (udeležba je znašala 42,66 %) potrdilo.

Po neuradnih podatkih je bilo na izmenjavo treba čakati nekaj dlje zaradi hrvaške enostranske izjave o neprejudiciranju meje, s katero Sloveniji oporeka pravico do stika z odprtim morjem. Slovenija izjavo zavrača in vztraja pri tem, da je izmenjava zgolj tehničen akt brez dodane izjave. Izjave Hrvaška sporazumu (še) ni priložila. Noto bi bi v tem primeru namereč Slovenija zagotovo zavrnila.

Hrvaško bo na arbitražnem sodišču v mejnem sporu s Slovenijo zastopala predstojnica katedre za mednarodno pravo na zagrebški pravni fakulteti Maja Seršić. Slovenija kandidata za člana sodišča še ni imenovala. Zakon iz leta 2001 o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, ki velja tudi za člane mednarodne arbitraže iz Slovenije, med drugim določa, da mora ministrstvo za pravosodje objaviti razpis.

Pravosodno ministrstvo prijave nato posreduje predsedniku republike, ki se nato do njih opredeli in potem primernega kandidata - ali pa tudi več - pošlje v državni zbor. Ta pa nato kandidata potrdi na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev.

Pot do sodbe
Vsi postopki se uradno sicer začnejo z dnem podpisa hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo. Zdaj kaže, da bo Hrvaška pristopna pogajanja po najbolj optimističnih napovedih morebiti končala do prihodnjega poletja, je za TV Dnevnik poročal Dejan Ladika. Osem poglavij je še vedno odprtih, največ težav pa ima Hrvaška pri pravosodju, sodelovanju s haaškim sodiščem in ladjedelnicah. Za Slovenijo je vsebinsko še najbolj sporno poglavje o ribištvu oziroma hrvaška ekološko-ribolovna cona.

Po podpisu pogodbe bosta državi najprej ustanovili petčlansko arbitražno sodišče s sedežem v Bruslju. Vanj bosta imenovali tudi vsaka svojega arbitra. Nato bosta imeli 12 mesecev časa, da bosta sodišču predložili memorandum z vsemi dokumenti, gradivom in utemeljitvami.

Razsodba sodišča bo zavezujoča in bo pomenila dokončno rešitev spora, uresničena bo morala biti v šestih mesecih; torej uveljavljena v zakonodaji in na terenu. Po informacijah TV SLO na zunanjem ministrstvu ne izgubljajo časa s pripravo memoranduma. Skupine strokovnjakov, tako zgodovinarjev in pravnikov, naj bi se že sestajale.