EPPO, ki je začel delovati junija 2021, je v letu 2022 v Sloveniji sprožil 12 preiskav suma zlorabe evropskih sredstev. Ocenjena škoda za proračun EU-ja znaša 40,4 milijona evrov, navaja letno poročilo EPPO-ja.

Trenutno sicer poteka skupno 14 preiskav, s tem povezana škoda za evropski proračun pa je ocenjena na 40,9 milijona evrov. Štiri od 14 preiskav so čezmejne.

V enem primeru teče sodni postopek, v katerem je bila sprejeta nepravnomočna sodba. Gre za sodbo okrajnega sodišča v Mariboru, ki je julija lani izdalo prvo obsodilno sodbo v obtožnici, ki jo je vložil EPPO.

Za vse tri obtožene, dve fizični in eno pravno osebo, so odločili, da so krivi poskusa goljufije na škodo proračuna EU-ja. Direktorja dveh podjetij sta bila obsojena na sedem mesecev zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let. Eno podjetje pa je bilo obsojeno na plačilo 10.000 evrov globe s preizkusno dobo dveh let.

Slovenska sodišča doslej v postopkih, sproženih v okviru EPPO-ja, niso odredila zamrznitve premoženja.

V 22 članicah Unije, ki sodelujejo v EPPO-ju, pa so medtem lani odredili zamrznitev premoženja v skupni vrednosti 359,1 milijona evrov. Leta 2021, ko je EPPO deloval zgolj pol leta, je ta znesek znašal 147,3 milijona.

Leta 2022 je sicer evropsko javno tožilstvo sprožilo 865 preiskav, pri čemer je s tem povezana škoda za proračun EU-ja ocenjena na 9,9 milijarde evrov. Trenutno poteka 1117 preiskav, od tega 316 čezmejnih. Ocenjena škoda za evropski proračun znaša 14,1 milijarde evrov.

"Smo na pravi poti, a moramo narediti še več," je v uvodu v poročilo, ki prvič obsega celo leto delovanja, zapisala evropska glavna tožilka Laura Kövesi.

"Moje letošnje glavno sporočilo je, da potrebujemo pravne in organizacijske prilagoditve, če želimo, da bo EPPO prinesel trajno spremembo," je dodala.

Zato je že stopila v stik z nacionalnimi načelniki policij, davčnimi in carinskimi službami ter ministrstvi. Evropsko komisijo, pravosodne ministre držav članic in Evropski parlament pa je pozvala k reviziji uredbe o EPPO-ju.