Na obisku v Sloveniji je predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. S slovenskimi politiki je govoril o finančnih in gospodarskih razmerah v območju evra.

Predsednik vlade Janez Janša in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta po srečanju v Ljubljani izpostavila, da ukrepi za stabilnost javnih financ in za zagotovitev rasti niso v nasprotju. Dejala sta, da so ti ukrepi povezani in da sta tako konsolidacija javnih financ kot rast v EU-ju v ospredju.

Van Rompuy priznal, da so gospodarske razmere v Sloveniji težke
"Ni ali-ali temveč in-in," je na novinarski konferenci po pogovorih poudaril Janša in ocenil, da je ukvarjanje s to "umetno dilemo" v javnosti že imelo negativne posledice. Ta umetna dilema je namreč po njegovih besedah povzročila lažne iluzije, saj vzbuja upanje, da je mogoča lažja pot iz krize in da ni treba zategniti pasu.

Premier je še pojasnil, da so politike, ki gredo stran od konsolidacije javnih financ, škodljive za rast, saj ožijo manevrski prostor za investicije in za druge ukrepe za rast.

Slovenski premier je sogovorniku, s katerim sta se nazadnje sešla v sredo na neformalnem vrhu EU v Bruslju, predstavil načrte in ukrepe za izhod iz krize. Obstaja absolutna povezava med konsolidacijo javnih financ, strukturnimi reformami, investicijami za rast in ukrepi za ustvarjanje delovnih mest, je pojasnil.

"Veriga je tesno povezana. če en člen manjka, ni rezultatov," je opozoril in dodal, da se okoli te verige gradi bistvene ukrepe za izhod iz krize. Van Rompuy pa je izpostavil, da so zdrave javne finance predpogoj za uspešno strategijo za rast in da je slovenska vlada na pravi poti.

Ob tem je izrazil upanje, da bo v slovenski politiki in med socialnimi partnerji moč najti soglasje tako glede varčevalnih ukrepov in reform kot tudi glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo ali enakovreden dokument.

Van Rompuy je priznal, da so gospodarske razmere v Sloveniji težke, tako kot v številnih drugih članicah unije. "Iz izkušenj več drugih držav vemo, da je potrebnih več let za obvladovanje razmer po zlomu v gradbeništvu. Zadev ni moč popraviti na hitro, reforme zahtevajo čas," je poudaril.

Belgijec na čelu Evropskega sveta zaupa v slovensko vlado, da bo izpeljala zastavljene načrte in našla rešitev za svoj program ukrepov. "Nekateri ukrepi so seveda boleči, a bodo Sloveniji pomagali povečati konkurenčnost in okrepiti rast," je dejal. V trenutna dogajanja glede referenduma o varčevalnih ukrepih pa se Van Rompuy ni želel spuščati.

Zagotoviti moramo, da proračun spodbuja gospodarsko rast
V uvodu svojega nagovora je Rompuy izpostavil slovensko himno in dejal, da je bilo hrepenenje, ki je zajeto v besedilu, gonilna sila pri ustvarjanju Evropske unije.

V nadaljevanju je poudaril, da s svojo zavezanostjo Slovenija kaže čut za odgovornost, odločnost pa igra pomembno vlogo pri reševanju težav. Ob tem je izpostavil ratifikacijo fiskalne pogodbe, ki smo jo po njegovih besedah ratificirali drugi v EU-ju.

"Ker so proračuni številnih držav članic v slabem položaju, spodbujanje rasti s prekomerno porabo ni pravilna. Obstajajo drugi ukrepi," je dejal predsednik Evropskega sveta in še dodal, da moramo najprej zagotoviti, da bo proračun spodbujal gospodarsko rast.

Če se iz krize, v kateri smo se znašli, lahko kaj naučimo, potem je to po besedah Rompuya dejstvo, da je medsebojna odvisnost med državami EU-ja zelo visoka, finančni položaj ene države pa tako po njegovem mnenju vpliva na banke in davkoplačevalce druge države.

"Bolj kot kadar koli je EU globoko zakoreninjen v vseh 27 demokracijah. Morda ne formalno, ampak zagotovo politično," je prepričan.

"Ljudi moramo prepričati, da njihove žrtve niso zaman"
Večkrat je pohvalil tudi delovanje Slovenije in njene korake k ozdravitvi javnih financ, ki po njegovem kažejo, da smo odgovorni akterji na evropski sceni. Prav tako upa, da bo parlament delovanje vlade in njenega predsednika še naprej podpiral.

Glede reform, ki jih uvajajo tudi drugod po Evropi, ne samo v Sloveniji, je dejal, da bodo s časom prinesle spremembe in nova delovna mesta. Hkrati sicer razume vse tiste, ki jih je strah in so jezni, vendar kot je dejal, lahko ta strah spremenimo v upanje, vse reforme pa mora spremljati duh pravičnosti. "Ljudi moramo prepričati, da njihove žrtve niso zaman," je poudaril.

Predsednik ES-ja tudi z Virantom in Pahorjem
Van Rompuy, ki je danes že petič v svojem mandatu obiskal Slovenijo, je sicer dopoldne nagovoril poslance in se ločeno sešel s predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom ter nekdanjim predsednikom vlade Borutom Pahorjem, s katerima je med drugim izmenjal poglede na trenutne finančne in gospodarske razmere v državi.

Virant je v pogovoru izpostavil prizadevanja za konsolidiranje javnih financ kot nujen ukrep za rešitev trenutnega gospodarskega položaja Slovenije. Povedal je tudi, da je Slovenija v skladu s konsolidacijskimi ukrepi že začela proces vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki pa za zdaj še nima zadostne podpore. Omenil je tudi, da se parlamentarne stranke dogovarjajo o možnosti spremembe ustave glede zakonodajnega referenduma, so sporočili iz DZ-ja.

Van Rompuy je podprl prizadevanje za spremembo referendumskih določil in dejal, da sta uvedba obveznega kvoruma ter prepoved referenduma o zakonih s fiskalnega področja smiselna in racionalna poteza.

Pahor pa je po srečanju z Van Rompuyem za medije dejal, da je pogovor potrdil njegovo presojo, da samo varčevanje ni dovolj za oživitev gospodarstva, ostaja pa ključen pogoj za to, da pridemo do zdravih temeljev za investicije v gospodarsko rast. "Varčevanje je pogoj za gospodarsko rast," je poudaril. Kot je dodal, projekta nista izključujoča, temveč morata teči hkrati, fiskalno pravilo pa naj bi vlade in parlament prisililo, da se čezmerno ne zadolžujejo, kar se je dogajalo v preteklosti.

S Türkom poudarila pomen strukturnih reform
Ob sklepu obiska je imel Belgijec na Brdu pri Kranju še srečanje s predsednikom republike Danilom Türkom, s katerim sta poudarila pomen strukturnih reform in ukrepov dolgoročnega značaja, pomembnih za krepitev trajnostne rasti in razvoja v evrskem območju.

Kratkoročni ukrepi so nujni, vendar ne zadoščajo. Potrebne so strukturne reforme in dolgoročno spodbujanje rasti, sta se, kot so sporočili iz urada predsednika republike, strinjala sogovornika. Türk je posebej izpostavil vprašanje kohezijskih sredstev, katerih pomen se v teh časih ne bi smel zmanjševati.