Vdor v sistem elektronske pošte pri Yahooju, omrežje Mariposa in kraja podatkov o kreditnih karticah, incident Stuxnet, ko so Američani in Izraelci z virusom sabotirali iranski jedrski program ... To je le nekaj najbolj odmevnih računalniških prevar, pred njimi pa nismo varni nikjer – ne posameznik, ne podjetje, ne država. V Sloveniji so se pred leti vrstili spletni napadi hekerske skupine Anonymous, samo marca letos so pri SI-CERT-u, nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, prejeli 300 prijav izsiljevalskih virusov, po njihovih podatkih pa je v zadnjem letu vsaj 100 Slovencev postalo žrtev izsiljevanja z intimnimi posnetki. V porastu je tudi število goljufij in prevar pri spletnih nakupih. Ker si komunikacije in življenja sploh ne moremo več predstavljati brez interneta in svetovnega spleta, je tema, o kateri so v okviru projekta Prvega programa Radia Slovenija, Multimedijskega centra RTV Slovenija in Evropskega parlamenta govorili mladi iz dveh gorenjskih šol, še kako aktualna.

Mladi veliko časa preživijo na svetovnem spletu, pregledujejo družbena omrežja, berejo novice, iščejo informacije za šolske obveznosti. Brez dostopa do interneta si življenja ne predstavljajo več, se pa kljub temu zavedajo tveganj, ki so jim izpostavljeni, če so priklopljeni na internet. Menjavajo gesla, nimajo izkušenj s krajo podatkov, nakupujejo le na določenih preverjenih spletnih straneh in se zavedajo, da imajo kot potrošniki, če po spletu kupujejo kitajsko blago, manj pravic, kot če bi kupovali v državah Evropske unije. "Sicer iz Kitajske nikoli ne naročam stvari, pri katerih bi se moral zanašati na kakovost. Če nekaj naročim od tam, lahko pričakujem tudi, da to ne bo prišlo, tako da nobenih večjih vsot ne dajem. Se mi je pa zgodilo, da so mi enkrat isti izdelek dvakrat poslali za isto ceno," je svojo izkušnjo s spletnim nakupovanjem izven Evropske unije delil Tadej iz Gimnazije Kranj. Ekipa iz te šole je poudarila tudi to, da moramo ljudje bolj kritično prebirati novice in vsebine, ki so objavljene na spletu in predvsem na družbenih omrežjih, biti moramo previdni, saj sami lahko naredimo največ za to, da zmanjšamo varnostna tveganja. Prav tako se zavzemajo za nevtralnost interneta in močno nasprotujejo cenzuri.

Tudi dijakinje iz Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica so poudarile pomembnost internetne nevtralnosti."Tako kot so ceste narejene za vse vrste avtomobilov, tako mora internet delovati nediskriminatorno in enakovredno do vseh informacij. To omogoča boljšo konkurenco trga, podjetja imajo večjo motivacijo in lahko pridemo do inovacij. Zanimivo pa mi je tudi to, da ima Slovenija strožjo zakonodajo glede internetne nevtralnosti kot Evropska unija," je povedala Sara. Dijakinje iz Radovljice so v oddaji izpostavile tudi, da smo zmeraj bolj odvisni od interneta, zato se je treba zmeraj bolj zavedati tudi tveganj in biti dobro informiran.

Več kot polovica ljudi v EU-ju dnevno uporablja internet
V Evropski uniji v povprečju do interneta dnevno dostopa 63 odstotkov ljudi, v posameznih državah pa ta odstotek presega 80 odstotkov. Raziskava Eurobarometra o spletni varnosti je pokazala, da se uporaba spleta vsako leto povečuje - največ ga ljudje potrebujemo za dostopanje do elektronske pošte (86 odstotkov ljudi), novice na spletu bere 63 odstotkov vprašanih, več kot polovica jih nakupuje na spletu in uporablja spletno bančništvo.

Vsak dan milijon ljudi žrtev kibernetskega kriminala
In čeprav se večina vključenih v raziskavo zaveda tveganj in temnih strani interneta, ima naložene zaščitne antivirusne programe ter pazi, kakšno pošto in priponke odpira, je na svetu vsak dan milijon ljudi žrtev kibernetskega kriminala, po spletu pa kroži 150 tisoč virusov in drugih škodljivih kod. Stoodstotne varnosti ni, vdori hekerjev in njihovi škodljivi programi pa prinašajo skrbi in stroške tudi državam. Kibernetski kriminal, ki naj bi po neuradnih podatkih odnašal še več denarja kot trgovina z mamili, članice Evropske unije stane 12 milijard evrov na leto.

Kako razmišljajo mladi?
Kakšni uporabniki svetovnega spleta so mladi? Menjajo gesla, preverjajo podatke prodajalca, ko kupujejo na spletu, pazijo, katere fotografije in osebne podatke delijo na spletu? Kako pozorni in kritični so do tega, kar preberejo na svetovnem spletu in na družbenih omrežjih? Nasedajo lažnim novicam? Zanimalo nas je tudi njihovo razmišljanje o prihodnosti - bo kibernetsko vojskovanje zamenjalo vojaške spopade? Postajajo vohunjenje v gospodarstvu, manipulacija borznih trgov in sabotaže kritične infrastrukture zmeraj bolj resnične grožnje? Debata o varnosti na spletu se je v radijski oddaji Gymnasium.eu vrtela tudi o nevtralnosti interneta, o kateri so odločali evropski poslanci v Bruslju in ki je pogoj za preprečitev pojava interneta dveh hitrosti.