Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da so vsi voditelji že julija dosegli dogovor, ki je vključeval tudi vladavino prava in pri tem gre zgolj za obravnavo kršenja prava v primerih, ko bi bil ogrožen evropski proračun. Dogovor je po njenem mnenju sorazmeren in potreben, če kdo o tem dvomi, pa lahko pravico išče na Sodišču Evropske unije. Zato je po njenem mnenju težko razumljivo, da kdo temu nasprotuje. Po besedah von der Leynove milijoni ljudi, ki jih je prizadela kriza zaradi pandemije, pričakujejo hiter odgovor, saj bodo sicer ogrožene službe in obstoj vseh, tudi Madžarov in Poljakov, je poročal Igor Jurič za Radio Slovenija.

Predsednica je v današnji razpravi v Evropskem parlamentu v Bruslju še poudarila, da so se voditelji vseh 27 članic Unije julija strinjali tudi z mehanizmom pogojevanja.

Mehanizem vladavine prava je po njenih besedah primeren, sorazmeren in tudi nujen.

Večina poslancev in poslank, ki so sodelovali v razpravi o pripravah na prihodnji vrh EU-ja, se je strinjala, da je treba vztrajati pri dogovoru o pogojevanju črpanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki ga je Evropski parlament pred kratkim dosegel s Svetom EU-ja.

Sorodna novica V Evropskem parlamentu razprava o vmešavanju Madžarske v slovenske medije

Varšava: Predlog Ursule von der Leyen demagoški

Poljska vlada je predlog Ursule von der Leyen o preverjanju mehanizma vladavine prava pred Sodiščem EU-ja že zavrnila. Kot je v Varšavi poudaril poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro, glede na pogodbe EU-ja omenjeno sodišče za to ni pristojno, zato je predlog predsednice komisije demagoški, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vodje največjih političnih skupin: Ne bomo popustili

Predsedniki treh največjih političnih skupin v parlamentu so poudarili, da pri mehanizmu vladavine prava ne bodo popustili. "Ni čas za strankarske spore in nacionalne egiozme, moramo ukrepati," je glede blokade svežnja dejal vodja največje skupine, Evropske ljudske stranke (EPP), Manfred Weber.

Predsednica socialistov in demokratov (S&D) Iratxe García Pérez pa je dejala, da ne gre za to, da se odločamo med vladavino prava in denarjem, saj potrebujemo oboje.

"Evropa je postala talka dveh nekdanjih komunističnih držav," je poudaril vodja liberalcev (Renew) Dacian Ciolos. "Evropski proračun je zaščiten pred prevarami, na nevtralen način ga moramo zaščititi tudi pred korupcijo," je še pozval.

Vodja Zelenih Ska Keller je poudarila, da EU temelji na vrednotah, kot so človekove pravice, demokracija in vladavina prava, in da jih bo parlament vedno branil. Poslanka te skupine Tineke Strik je dodala, da mora parlament vztrajati pri mehanizmu, saj bi z morebitnim kompromisom poslal signal, da popušča pritiskom in izsiljevanju.

Razumevanje za ravnanje Poljske in Madžarske so pokazali le poslanci evroskeptične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) ter desničarske skupine Identiteta in demokracija (ID), je poročal Igor Jurič za Radio Slovenija.

Poslanec ID-ja Marco Zanni je opozoril, da državi legitimno grozita z vetom, saj da kaznovalni mehanizmi niso povezani s pravno državo. Drugi poslanec te skupine Nicolas Bay pa je menil, da je mehanizem vladavine prava poskus kaznovati države članice, ki se bojujejo proti nezakonitim migracijam.

Poljakinja Beata Szydlo iz ECR-ja je dejala, da pogodbe EU-ja ne določajo vezave sredstev na vladavino prava. "Ne morete manjšini vsiljevati mnenja večine. EU je sestavljen iz 27 članic, vsi imamo svoje občutljive točke in interese," je dejala poslanka iz vrst vladajoče poljske stranke Zakon in pravičnost.

Od slovenskih poslancev je nastopila le Tanja Fajon iz skupine socialistov in demokratov (S&D/SD), je poročal Radio Slovenija. Ravnanje Madžarske in Poljske z blokado nujno potrebnega denarja je označila za neodgovorno in popolnoma nerazumljivo. "V tem trenutku Unija ne potrebuje solističnih izpadov, pa tudi ne nekih lažnih odrešenikov, kot je slovenski premier Janez Janša. Kar potrebujemo, je jasen signal ljudem, da je Unija sposobna okrevati, zagnati gospodarstvo in družbo vrniti v stanje blaginje," je poudarila. "Voditelji, ki imajo interese onkraj sprejetih standardov, vrednot in pravne države, pa naj svoja mesta prepustijo boljšim," je dodala.

V razpravi sicer ni sodeloval noben predstavnik Sveta EU-ja, kar so kritizirali številni poslanci, češ da to tudi kaže na odnos držav članic do Evropskega parlamenta.