Medtem ko je v Veliko Britanijo že prišlo veliko ljudi iz vzhodne Evrope, predvsem iz Poljske, si dela v Veliki Britaniji zdaj želijo tudi prebivalci juga Unije, ki se želijo izogniti gospodarski krizi doma.

V zadnjih petih letih je prišlo v Veliko Britanijo okoli 700.000 državljanov iz drugih držav EU-ja, od katerih jih, kot ugotavlja poročilo Observatorija za migracije z Univerze v Oxfordu, 49 odstotkov prihaja iz Poljske in Romunije, 24 odstotkov pa iz Italije, Španije in Portugalske.

Med letoma 2011 in 2015, ko je v Veliko Britanijo prišlo več kot pol milijona ljudi iz Poljske, Romunije, Madžarske, Španije, Italije in Portugalske, so zadnje tri države izgubile skoraj milijon delovnih mest.

Nekaj več kot 70 odstotkov državljanov, ki prihajajo iz drugih članic EU-ja za najmanj eno leto, pravijo, da so prišli delat, od teh pa jih ima več kot polovica že zagotovljeno delo ob prihodu, poroča BBC.

Observatorij za migracije pa ugotavlja, da je razlogov za prihod ljudi v Veliko Britanijo več, od višine plač do gospodarskih obetov, poroča BBC. Ti razlogi se lahko tudi spreminjajo s časom, je dejala direktorica Observatorija Madeleine Sumption. Zatrdila je, bodo nekateri razlogi za prihajanje ljudi ostali, med njimi nizke plače v novejših članicah Unije, še posebej v Romuniji.

Vpliva tudi demografija
Drugi razlogi bi lahko hitreje izginili, kot recimo visoka brezposelnost v Španiji. Prihod ljudi v Veliko Britanijo pa je odvisna tudi od gospodarske rasti in demografije v drugih delih Unije, je dejala Sumption. Na prihod priseljencev v Veliko Britanijo bi lahko dolgoročno vplivala rodnost v Evropi. Populacija med 20 in 34 leti v omenjenih šestih državah je od leta 2006 padla za 15 odstotkov oziroma za več kot šest milijonov. Če se bo ta vpad nadaljeval, bi to lahko pripeljalo do vpada števila delavcev v teh državah, ki bi odhajali v tujino.

Zagovornika Brexita proti socialnim pravicam za tujce
Zagovorniki izstopa Velike Britanije iz EU-ja, t. i. Brexita, pravijo, da socialne ugodnosti v tej državi delujejo kot magnet za tuje delavce, britanska vlada pa poudarja, da ji njen nedavni dogovor s preostalimi članicami Unije omogoča tudi omejitev socialnih pravic za tuje delavce oziroma t. i. zasilno zavoro, s čimer naj bi zmanjšala privlačnost Velike Britanije za tuje delavce.

Toda analiza Observatorija za migracije ugotavlja, da ni jasnih dokazov o tem, kakšen vpliv imajo te socialne ugodnosti na prihod migrantskih delavcev. Poleg tega poročilo oxfordskih raziskovalcev ugotavlja, da imajo delavci iz Unije večje možnosti za zaposlitev in bodo zato manj verjetno prosili za socialno pomoč. Obenem pa je bolj verjetno, da bodo uveljavljali davčno olajšavo v primeru gospodinjstev z nizkimi dohodki.

Delavci iz Unije pa bodo težje našli nižje plačana delovna mesta, če bodo delodajalci zaradi postopnega dviga plač do leta 2020 prestrukturirali svojo delovno silo in zmanjšali število slabše plačanih delavcev, bodisi z mehanizacijo ali zaposlovanjem bolj kvalificiranih ali usposobljenih delavcev.