Slovenska komisarska kandidatka za vodenje resorja za promet je evropskim poslancem odgovarjala skoraj tri ure.

Bulčeva je poudarila, da mora promet ustvarjati rast in nova delovna mesta. "Promet se prepogosto jemlje za nekaj samoumevnega, se ga podcenjuje in vidi kot težavo, ter ne kot rešitev in kot motor za rast," je dejala in dodala, da je v današnji dinamični družbi, ki zahteva povezljivost, mobilnost in svetovno zavedanje, promet hrbtenica našega gospodarstva in življenj.

Da se v Evropski uniji zavedajo pomembnosti prometa, dokazuje to, da je proračun za prometno infrastrukturo v zdajšnjem sedemletnem proračunu Unije trikrat višji, kot je bil v prejšnjem, in znaša okoli 25 milijard evrov. "Popolnoma se zavedam odgovornosti, ki jo prinaša takšna zaveza. In upam, da boste v meni prepoznali strastno zagovornico tega vitalnega sektorja," je zatrdila.

Obljubila je, da bo prometu namenila pozornost, ki si jo zasluži. Prizadevala si bo za promet, ki bo prijazen do okolja, konkurenčen in vključujoč, saj je namenjen ljudem. V prometu sama vidi tudi rešitve za rast in možnosti razvoja novih modelov podjetniškega razvoja.

Delo nove komisije, tako pravi Bulčeva, bo usmerjeno predvsem v ustvarjanje delovnih mest, rasti in ohranjanje socialne pravičnosti. In ti elementi morajo biti tudi del vseh vidikov prometne politike.

Promet mora postati privlačen poklic
Po njenih besedah mora promet postati privlačen poklic, še posebej za mlade, pri čemer si bo prizadevala, da bo poiskala možnosti za izobraževanje, zaposlovanje in kariere na področju prometa v Evropski uniji.

Prometna omrežja so ključen element evropskega enotnega trga in "so del rešitve za gospodarsko okrevanje Evrope". Če bo potrjena za evropsko komisarko, bo uporabila "svoje izkušnje, odločnost in predanost", da zagotovi, da bo promet prinašal službe in rast ter prispeval k zeleni agendi EU-ja.

Bulčeva je poslancem dejala, da mora vseevropsko prometno omrežje postati realnost, pri tem pa sta bistveni gradnja še manjkajočih členov in odprava ozkih grl. Dejavno si bo prizadevala za čim hitrejše sprejetje t. i. enotnega evropskega neba in četrtega železniškega svežnja.

Vlaganja v promet so nujna, saj bomo brez njih izgubili svetovno konkurenčnost. "Z uporabo inovativnih finančnih instrumentov za usmerjanje investicij v ključno infrastrukturo lahko pomagamo ustvarjati delovna mesta, krepiti rast in konkurenčnost v času, ko Evropa to najbolj potrebuje."

Nosilni projekt bodo "pametna mesta"
Kot inženirka in podjetnica se slovenska kandidatka dobro zaveda velikega pomena novih tehnologij, tudi v prometu, in pri tem izpostavlja potencial informacijsko-komunikacijskih tehnologij za "trajnostni uspeh". Inovacije so ključne, EU potrebuje "tehnološki sunek". Mesta in urbana področja so še posebej odlično igrišče za inovacije: "Poglejte moje mesto, Ljubljano, ki ima po zaslugi projekta EU Civitas zdaj pet hibridnih avtobusov in 20 avtobusov na metan."

Izpostavila je pobudo za t. i. pametna mesta, ki bo njen nosilni projekt v prihodnjih petih letih, in t. i. inteligentne prometne sisteme (ITS).

Pri okoljskih vidikih prometne politike je poudarila, da mora igrati promet pomembno vlogo v okoljskih ciljih Unije - ne le za povečanje deleža obnovljivih virov energije in alternativnih goriv, ampak tudi pri doseganju širših zavez glede zmanjšanja toplogrednih izpustov.

Na prvem mestu bodo ljudje
A če bi morala svojo prihodnjo agendo strniti v eno samo besedo, bi ta bila "ljudje", je nadaljevala in spomnila na socialne vidike prometa ter njegov vpliv na delavce, njihovo življenje, zdravje in varnost. Odločno je proti socialnemu dampingu. V promet želi privabiti več žensk in mladih.

Ob koncu nagovora poslancem se je označila kot komisarska kandidatka "odprte glave", predana reševanju težav s sodelovanjem in na inovativen način, saj se zaveda, da vse, kar delamo, delamo "za nas, ljudi, in da izboljšamo naša življenja".

"Tudi sama sem potnica"
Izpostavila je tudi pravice potnikov. "Pravice potnikov so zame zelo pomembna prioriteta. Tudi sama sem potnica," je ponazorila samoumevnost pomena teh pravic.

Slovenska kandidatka je dobila zelo pester nabor vprašanj, ki so se nanašala na zelo različne prometne teme, od težave ozkih grl na Donavi do vprašanja podpore malim lokalnim in regionalnim letališčem, ki so ključna vez odročnih delov v Evropi s preostalimi območji ter pomembna za turizem in gospodarski razvoj.

V odgovoru na vprašanje o podpori in pomenu lokalnih letališč se je strinjala, da so ta ključna za razvoj lokalnih območij, in zatrdila, da si bo prizadevala za nove poslovne modele za ohranitev malih lokalnih letališč, ter spomnila na primer portoroškega letališča, ki je pomemben za turizem v Sloveniji.

Socialne pravice so prednost Evrope
"Borila sem bom za Evropejce in za evropske pravice, borila se bom za pravičnost, za vzajemnost," je zagotovila evropskim poslancem. Večkrat je odločno poudarila, da ne bo socialnega dampinga.

Socialne pravice so neverjetna prednost Evrope, ki ima veliko zakonodaje na tem področju, a ne vemo, kako se izvaja, zato želim najprej vedeti, kdo izvaja kaj, da lahko potem ukrepamo glede držav, ki ne izvajajo tega, kar je že bilo dogovorjeno, je poudarila. Večkrat je izpostavila pomen izboljšanja evropske zakonodaje.

Večkrat je izpostavila tudi dva izmed ključnih konceptov v evropski politiki: "onesnaževalec plača" ter "uporabi ali izgubi". Pri drugem gre za pomen strateške in usmerjene porabe evropskih sredstev. Ta koncept je po njenih besedah ključen za zaostritev discipline in okrepitev odgovornosti.

Proti zapiranju letališč zaradi ebole
Veliko vprašanj je bilo v povezavi s četrtim železniškim svežnjem, ki je v postopku sprejemanja in je tarča številnih kritik, na primer glede njegove smiselnosti, saj se niti tretji železniški sveženj ne izvaja. "Ne želim še petega, dajmo se boriti za četrtega," je pozvala.

Dobila je tudi vprašanje o varnostnih ukrepih na letališčih zaradi ebole, na kar je odgovorila, da je proti zapiranju letališč, saj to preprečuje učinkovito ukrepanje, a dodala, da je potrebno evropsko stališče o tem.

Presenečenj verjetno ne bo
Po neuspešni kandidaturi Alenke Bratušek, ki je bila kandidatka za evropsko komisarko za energetsko unijo in podpredsednico Evropske komisije - njena kandidatura je v Evropski uniji močno odmevala in je Slovenijo postavila v ospredje evropskega dogajanja -, je bila Bulčeva deležna velike pozornosti. A napovedi za njeno zaslišanje so veliko bolj pozitivne, kot so bile pri Bratuškovi, zato večjih presenečenj ne gre pričakovati.

Odločitev v torek
Odločitev, ali je Bulčeva prestala zaslišanje, bo odbor sporočil po sestanku v torek ob 8.30.

Če bodo pristojni odbori še zadnjima kandidatoma prižgali zeleno luč, naj bi na plenarnem zasedanju v sredo Evropski parlament potrjeval in potrdil celotno komisijo. Pri tem zapletov ne gre pričakovati, saj obe največji politični skupini, ljudska stranka (EPP) in socialisti (S & D), podpirata vse kandidate in si želita, da bi komisija čim prej začela delati. To naj bi se zgodilo 1. novembra.

Bulčeva ponuja nov pogled na prometni resor
Še pred zaslišanjem je morala Violeta Bulc ogovoriti na pisni vprašalnik Evropskega parlamenta. Napovedala je, da bo na podlagi svojih izkušenj iz gospodarstva skušala ponuditi nov pogled na prometni resor. Pri svojih izkušnjah je navedla delo tako v velikih kot malih in srednjih podjetjih, kar ji je prineslo znanje in vodstvene izkušnje, poleg tega pa se naučila soočati z zapletenimi gospodarskimi in družbenimi izzivi ter uskladiti različna in pogosto nasprotujoča si stališča. Označila se je za osebo, ki stremi k rešitvam, kot nekdanja športnica pa pozna pomen discipline, vzdržljivosti, prožnosti, skupinskega dela in osredotočenosti na cilje.

V odgovoru na vprašanje, kako bo upravljala resor in sodelovala z Evropskim parlamentom, je zapisala, da bo zavezana nalogam, ki jih ji bo zaupal prihodnji predsednik komisije, in bo pri izpolnjevanju njegovih prednostnih nalog sodelovala z drugimi člani komisarske ekipe in drugimi evropskimi institucijami, pri čemer je izpostavila prav Evropski parlament.

Na vprašanje o dokončanju enotnega evropskega območja za promet pa je napovedala, da bo s preostalo komisarsko ekipo pregledala uresničevanje bele knjige o prometu iz leta 2011 in ugotovila, kaj je še treba storiti. "Moj cilj je popolnoma integriran sistem," je poudarila.

Spodbujanje hoje in kolesarjenja
V odgovoru na vprašanje o načrtih za izboljšanje kakovosti, dostopnosti, zanesljivosti in intermodalnosti prometnih storitev je Bulčeva izpostavila inovacije kot ključni dejavnik za učinkovitejši in zanesljivejši prometni sistem. Zavzela se je za privlačnejši in dostopnejši javni prevoz. Napovedala je tudi, da bo s sodelovanjem z drugimi kolegi v komisiji skušala doseči, da bi pri razvoju satelitskega navigacijskega programa Evropske unije Galileo upoštevali tudi potrebe v prometu.

Izrazila je prepričanje, da je treba alternativne možnosti avtomobilu narediti zanimivejše za ljudi, zato je napovedala spodbujanje "nemotoriziranih" oblik potovanja, kot sta hoja in kolesarjenje. V odgovoru v okviru sklopa vprašanj glede trajnosti prometa pa je Bulčeva poudarila, da je nujno zagotoviti trajnostno rast prometa. Napovedala je, da bo skupaj s podpredsednikom komisije, pristojnim za energetsko unijo, zagotovila, da bo prometna politika sodelovala pri ustvarjanju t. i. zelenega gospodarstva z razvojem trajnostnih mrež.

Zapisala je tudi, da je treba odgovoriti na ključne izzive in omejitve, ki nas čakajo v prihodnosti, kot so omejenost naftnih virov, odvisnost od uvoza energentov in nujnost zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Obenem bi morali to izkoristiti kot priložnost za razcvet novih in inovativnih evropskih podjetij.

Zavzela se je tudi za spodbujanje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in diverzifikacijo virov energije tudi na področju prometa. Poudarila je zavezanost t. i. inteligentnim sistemom prevoza (ITS) in podprla uporabo načel "onesnaževalec plača" in "uporabnik plača" v prometnih politikah.