Opravljenih naj bi bilo kar 1.245 skrivnih preletov s postanki na evropskih tleh. Foto: EPA
Opravljenih naj bi bilo kar 1.245 skrivnih preletov s postanki na evropskih tleh. Foto: EPA
Predsednik začasnega preiskovalnega odbora Carlos Coelho (D) in član odbora Claudio Fava (L)
Poročilo odbora je zelo kritično. EPP skuša z nekaterimi dopolnili omiliti nekatere kritike. Foto: EPA
Obsodba nezakonitih ukrepov Cie v Evropi

Poročilo ta dejanja ostro obsoja, kritično pa je do 14 držav. V preiskavi so ugotovili, da je bilo skupaj 1.245 preletov in postankov v evropskem zračnem prostoru, največ na Irskem, v Nemčiji in Veliki Britaniji.

Posebni odbor, ki je pripravil poročilo, je zaradi nesodelovanja najbolj oštel Rim, London in Varšavo, kritičen pa je bil tudi do zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Javierja Solane in Evropskega sveta.

Vloženih je bilo kar 270 dopolnil. Največja politična skupina EPP (Evropska ljudska stranka) je skušala s svojimi dopolnili omejiti nekatere kritike v poročilu. Vroče je bilo tudi pri odločanju o skrivnih zaporih, kjer naj bi Cia na evropskih tleh zasliševala nekatere teroristične osumljence. V teh zaporih naj bi jih tudi mučili.

Usklajena tajna akcija držav ali zatiskanje oči?
Začasni odbor Evropskega parlamenta je bil ustanovljen, ko je ameriški časnik Washington Post novembra leta 2005 objavil zgodbo o skrivnih preletih Cie. Poslanci in preiskovalci so nato obiskali številne države po Evropi in preiskovali, kaj se je v resnici dogajalo. Preiskovalci so še prepričani, da je šlo bodisi za usklajno tajno akcijo več držav skupaj ali pa so si pred dejstvom te vlade enostavno zatiskale oči.

Zgolj nezavezujoča priporočila
Evropski parlament ne more sprejeti nobenih zavezujočih aktov glede tega vpršanja, ampak le priporočila. Gre za obliko pritiska na vlade, saj je Evropski parlament delni zakonodajalec v EU-ju in edino neposredno demokratično izvoljeno telo v povezavi.

Obsodba nezakonitih ukrepov Cie v Evropi