V Bruslju se je v znamenju razlik pri načinih reševanja evra začelo srečanje finančnih ministrov držav z evrom. Glavna tema pogovorov sta povečanje začasnega sklada za pomoč državam v težavah, v katerem je 750 milijard evrov, in razprava skupnih o evrskih obveznicah, o čemer je predlog maja pripravila Evropska komisija, a so ga članice takrat zavrnile.

Vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, in Giulio Tremonti, finančni minister Italije, ki naj bi bila za Portugalsko in Španijo morebitna koristnica pomoči, sta v skupnem članku v britanskem časniku Financial Times pozvala k hitremu oblikovanju skupnih evrskih obveznic. Finančnim trgom želita s tem poslati sporočilo, da je evro nepovratna možnost. Evrske obveznice naj bi zagotovile "močan, verodostojen in pravočasen odziv na dolžniško krizo", saj težave na trgih zaradi spodkopanega zaupanja v javne finance držav v območju evra zahtevajo strukturno rešitev. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je idejo označil za "intelektualno privlačno", a dvomi, da so jo članice v območju evra pripravljene podpreti.

Kratkotrajno zatišje
Evropska centralna banka je z odkupovanjem dolgov najbolj ogroženih držav z evrom, predvsem Irske in Portugalske, konec prejšnjega tedna upočasnila v višave segajoče stroške izposojanja šibkejših članic evroobmočja ter nekoliko pomirila finančne trge, a naj bi bilo zatišje le kratkoročno. Zato je tudi Mednarodni denarni sklad predlagal, da bi povečali vsoto, ki je v zdaj veljavnem začasnem mehanizmu na voljo državam v težavah.

Nemčija se boji večjih stroškov izposojanja
Prvi mož Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je ministre pozval, naj povečajo fond za pomoč, Evropsko centralno banko (ECB) pa, naj okrepi svoje kupovanje obveznic, da bi zajezila krizo. Nemška kanclerka Angela Merkel je odvrnila, da ne vidi potrebe po povečanju mehanizma za reševanje, ki je izjemno nepriljubljen med nemškimi volivci. Dodala je, da pogodba EU-ja ne dopušča izdajo skupnih obveznic, kar bi znižalo pomen elementa konkurence, ki je pri obrestnih merah "spodbuda spoštovanju meril za stabilnost", in obrestne mere za dobro fiskalno obnašanje. Nemčija se boji, da bi skupne obveznice povečale stroške njenega izposojanja na trgih.

Pomoč tudi Italiji in Belgiji?
Finančni ministri poskušajo na sestanku najti načine, kako se bolje spopasti s krizo evra. Unija se je pred tednom dni dogovorila o 85 milijardah evrov pomoči Irski, a to trgov ni pomirilo, saj naj bi za pomoč kmalu zaprosili tudi Portugalska in Španija, za njima pa morda tudi Italija in Belgija.