Britanska premierka Theresa May je v Bruslju nakazala pripravljenost na nekajmesečno podaljšanje prehodnega obdobja po izstopu iz Unije, francoski predsednik Emmanuel Macron pa pravi, da bi to spremljali določeni pogoji. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker meni, da je podaljšanje izvedljivo.

Prehodno obdobje pokriva čas od brexita do sklenitve sporazuma o prihodnjih odnosih. Theresa May je ob tem zatrdila, da njegovo podaljšanje zelo verjetno ne bo potrebno, saj da bo nov sporazum dosežen do konca decembra 2020.

Enoletno podaljšanje prehodnega obdobja, ki naj bi po trenutno veljavnem dogovoru trajalo od brexita, ki je načrtovan za 29. marec prihodnje leto, do konca decembra 2020, naj bi bil predlagal EU, da bi premaknil pogajanja z mrtve točke.

Pariz pravi, da je to ena od možnosti, a da "ne gre za trden predlog sedemindvajseterice niti za uradno prošnjo Velike Britanije". V Elizejski palači pravijo, da podaljšanja ne bi smeli izključiti, a dodajajo, da "če gremo v tej smeri, bi to pomenilo določeno število pogojev".

Podobno je poudaril tudi slovenski premier Marjan Šarec - da je na potezi Združeno kraljestvo, ki bi v primeru brexita brez ločitvenega sporazuma tudi največ izgubilo.

Bistveno vprašanje zdaj je, kateri scenarij bo britanska premierka Theresa May uspela spraviti skozi parlament, je izpostavil Šarec. "Ni glavno vprašanje odnos med EU-jem in Veliko Britanijo, ampak je glavno torišče spora v britanskem parlamentu," je pojasnil.

Težave zaradi meje na irskem otoku
Pogajanja so v slepi ulici zaradi meje na irskem otoku, ki bo po brexitu edina kopenska meja med Združenim kraljestvom in EU-jem. EU vztraja pri tem, da Severna Irska ostane del carinske unije in notranjega trga, če oziroma dokler ni dogovorjena boljša možnost, London pa temu nasprotuje.

Temelji cilj je preprečiti pretirani nadzor na tej občutljivi meji, kjer fitosanitarni nadzor blaga sicer poteka že zdaj, in ohraniti težko dogovorjeni velikonočni sporazum iz leta 1998, s katerim se je končalo 30-letno nasilje med Irsko republikansko armado in unionističnimi paravojaškimi skupinami.

Le "nekajmesečno podaljšanje"?
S podaljšanjem prehodnega obdobja naj bi strani pridobili več časa za pogajanja o sporazumu o prihodnjih odnosih, s katerim bi zagotovili tudi ustrezno nadzorovano mejo.

Theresa May je to možnost ob prihodu na drugi dan zasedanja voditeljev članic Unije v Bruslju komentirala kot "idejo, ki se je pojavila", pri čemer gre po njenih besedah za "nekajmesečno podaljšanje".

Kot pa je dodala, te možnosti po pričakovanjih ne bo treba uporabiti, saj si bodo prizadevali zagotoviti, da bo sporazum o prihodnjih odnosih dorečen do konca decembra 2020.

Dogovor o Gibraltarju
Španski premier Pedro Sanchez ob tem je dejal, da sta se Španija in Združeno kraljestvo dogovorila, da kakršnakoli nesoglasja glede Gibraltarja ne bodo zadrževala pogajanj o brexitu. Španski premier ni razkril, kaj vsebuje dogovor, je pa novinarjem povedal, da Gibraltar ne bo problem pri dogovoru o brexitu.

Gibraltar, kjer živi okoli 32.000 ljudi, je jabolko spora med Madridom in Londonom, odkar je to majhno skalnato ozemlje na skrajnem južnem delu Iberskega polotoka leta 1713 prišlo pod britanski nadzor.

V sredo brez preboja
Sredni vrh o brexitu se je končal prej, kot se je pričakovalo, a brez preboja. Voditelji so ocenili, da ni zadostnega napredka, da bi za zdaj sklicali izredni novembrski vrh, lahko pa EU to še stori v prihodnjih tednih.

Bruselj in London poskušata doseči dogovor o ločitvenem sporazumu, ki pokriva pravice državljanov, finančno obravnavo in vprašanje irske meje ter prehodno obdobje. K sporazumu bo priložena tudi politična izjava o prihodnjih odnosih.

Ločitveni sporazum morajo ratificirati britanski parlament ter Evropski parlament in Svet EU-ja. Brexit je predviden 29. marca prihodnje leto. Vendar je ta rok ob strinjanju vseh strani mogoče podaljšati.