Evropski svet je Svet EU-ja, v katerem se sestajajo ministri za energetiko, pozval, naj v ponedeljek dokončajo delo na predlogu o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina.

Voditelji so o mehanizmu razpravljali, potem ko se ministrom za energetiko ta torek ni uspelo dogovoriti o njem. Zadnji kompromisni predlog češkega predsedstva Svetu EU-ja sicer predvideva, da bi se mehanizem sprožil, ko bi cena plina tri dni presegala določeno vrednost, razlika med ceno na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF in globalnimi cenami pa bi bila tri dni višja od 35 evrov.

Evropska komisija je predlog mehanizma predstavila sredi novembra. Njen predlog predvideva, da bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemskem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih. Razlika glede na globalne trge bi morala znašati 58 evrov ali več.

Spričo visokih cen energije so v sklepih poudarili tudi pomen ohranitve evropske gospodarske, industrijske in tehnološke baze ter enakih konkurenčnih pogojev na globalni ravni.

Zato so komisijo pozvali, naj v začetku leta predstavi predloge, ki bi omogočili uporabo vseh relevantnih nacionalnih in evropskih orodij ter tudi izboljšali pogoje za naložbe. Pozvali so jo še k pripravi strategije za okrepitev konkurenčnosti in produktivnosti.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je sicer že v pismu voditeljem pred vrhom za začetek prihodnjega leta napovedala predstavitev predlogov na področju državnih pomoči, ki bi omogočile bolj zeleno gospodarstvo. Poleti pa bo predstavila predlog sklada za podporo evropski industriji pri zelenem prehodu.

Golob: Pomembno je dati sporočilo, da cenovna kapica na plin prihaja

Slovenski premier Robert Golob je ob začetku vrha dejal, da je nesmiselno iskati soglasje glede omejevanja cen zemeljskega plina. Prepričan je, da bodo ministri v ponedeljek dosegli dogovor o omejitvi cene, sama višina pa ni tako pomembna.

Razhajanje med članicami po njegovih besedah ostaja samo še glede višine kapice, predvsem pa glede tega, ali bo omejevanje cene veljalo samo za nizozemsko trgovalno vozlišče TTF ali za vse borze. Kot je v torek povedal infrastrukturni minister Bojan Kumer, se Slovenija zavzema za to, da bi se mehanizem uporabljal za vse regionalne borze.

Kako visoka bo omejitev, po premierjevem mnenju niti ni pomembno. "Pomembno je, da damo sporočilo, da kapica prihaja in da prihaja odločno in enotno, konec koncev se lahko o višini razpravlja tudi čez tri ali šest mesecev in se takrat popravi, če bi prišlo do kakršnih koli odmikov od tega, kar se danes kaže na trgu," je poudaril.

Optimistični tudi drugi voditelji

Optimizem glede dogovora na področju energije je izrazilo tudi več drugih voditeljev. Francoski predsednik Emmanuel Macron je povedal, da so na področju energije v postopku zaključevanja dogovora, prav tako pa želijo najti način, da bi se izognili nihanju cen plina. Dogovor pričakuje v prihodnjih dneh. Do takrat naj bi ministri držav članic po njegovih besedah vključili še določila, ki bodo omogočila hitrejše izdajanje dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov in boljšo regulacijo cen. "Vzporedno s tem nameravamo Evropski komisiji podeliti tudi mandat za skupni nakup plina," je še dejal.

Nemški kancler Olaf Scholz je pred vrhom poudaril, da so razprave o cenah energije precej napredovale, prav tako pa so precej napredovale tudi razprave ministrov za energetiko. Kot je dejal, je prepričan, da bo voditeljem danes, zlasti ob robu, uspelo doseči dogovor še glede preostalih pogojev in sčasoma najti skupno sporazumno rešitev.

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel pričakuje napredek glede cen energije. "Upam, da bo ministrom v prihodnjih dneh uspelo doreči vse podrobnosti glede tega vprašanja," je dodal.

Golob: Ameriški zakon za zmanjšanje inflacije ni usmerjen proti Evropi

V okviru razprave o odnosih z ZDA so voditelji govorili predvsem o posledicah ameriške zakonodaje za zmanjšanje inflacije, ki pri subvencijah za zeleni prehod daje prednost domačim podjetjem.

Ameriški zakon za zmanjšanje inflacije ni usmerjen proti Evropi, je ob robu vrha EU-ja povedal slovenski premier. Namenjen je boju proti podnebnim spremembam, zato se mu mora Evropa pridružiti, je poudaril.

"V dilemi, ali je akt za zmanjšanje inflacije usmerjen proti Evropi, moramo biti zelo eksaktni. To ni akt, usmerjen proti Evropi ali proti Kitajski, to je akt, ki je namenjen Ameriki," je Golob povedal o ameriškem zakonu, ki pri subvencijah za zeleni prehod daje prednost domačim podjetjem.

Ta akt ima po premierjevih besedah eno zelo dobro lastnost, tj. da je usmerjen proti podnebnim spremembam. Zato se mu je treba pridružiti, ne pa se boriti proti njemu.

"Ta usmeritev se mi zdi tako pomembna. Ker če bomo mi tekmovali z ZDA na področju, kjer si v resnici želimo sodelovanja, potem nismo razumeli ničesar," je poudaril.