Kot je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt, je možnost poglabljanja odnosov za tiste, ki to želijo, trenutno očitno najbolj priljubljena možnost razvoja prihodnje Unije, pri čemer gre predvsem za formalizacijo zdajšnje ureditve. Ta namreč že pozna evrsko območje z 19 ali denimo schengensko območje s 23 članicami.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v Versaillesu dejala, da mora tudi tovrstno, večhitrostno povezovanje omogočati počasnejšim, da ostanejo del skupnega projekta, a morajo počasnosti navkljub vseeno korakati naprej.

Tudi španski in italijanski premier, Mariano Rajoy in Paolo Gentiloni, sta se v stališčih pridružila nemško-francoskemu dvojcu. Možnost Evrope več hitrosti je kot enega petih scenarijev razvoja Unije pred dnevi opisoval predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

V Bruslju odziv na predlagane smeri pričakujejo do konca leta, ko bo že jasno, kakšni bodo rezultati volitev na Nizozemskem, v Franciji in v Nemčiji. Evropi več hitrosti nasprotuje Višegrajska četverica, torej Slovaška, Češka, Poljska in Madžarska, ki svarijo pred razkrojem Unije ter odrinjenostjo manjših članic na obrobje. Pomisleke imajo tudi na Finskem, medtem ko države Beneluksa, sicer ustanovne članice Unije, idejo o več hitrosti podpirajo, je še poročal Matjaž Trošt.

Poskus ohranjanja enotnosti
Unija se trenutno sicer ukvarja predvsem z ohranjanjem enotnosti ob napovedani skorajšnji sprožitvi britanskega izstopa iz EU-ja in predvidoma zahtevnih pogajanjih o prihodnjem odnosu. Pozive k napredku in poglabljanju Unije gre razumeti tudi kot podporo siceršnjemu evropskemu projektu po prvem izstopu katere izmed članic v njegovi zgodovini.