Ne obstaja niti soglasje za razbitje azilnega svežnja, tako da bi pet, v glavnem že dogovorjenih dosjejev, sprejeli takoj, razpravo o dveh spornih pa nadaljevali. Voditelji so zgolj pozvali k nadaljnjim prizadevanjem za končanje pogajanj o vseh delih evropskega azilnega sistema ob upoštevanju različne stopnje napredka pri vsakem od teh dosjejev.

V EU-ju v povezavi z migracijskimi izzivi poudarjajo, da je navsezadnje v ospredju pritok nezakonitih prebežnikov, ki so ga od krize leta 2015 do danes uspeli bistveno zmanjšati.

A dejstvo je, da dogovora o ključnem elementu evropske migracijske politike – reformi skupnega azilnega sistema – še ni. Ta je še vedno v zastoju zaradi spornih obveznih begunskih kvot.

10.000 varuhov meje?

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je sicer predlagal vzpostavitev stalne enote 10.000 varuhov meje do leta 2020 za utrditev zunanje meje, kar naj bi zavarovalo schengensko območje in prispevalo k dogovoru o azilni reformi. A cilj se zdi še daleč.

Voditelji so v sklepih pozdravili napredek pri reformi evropske mejne in obalne straže – dogovor o krepitvi njenih pristojnosti glede vračanja in sodelovanja s tretjimi državami. Ob tem so pozvali k hitremu končanju pogajanj o tej reformi. Temeljna vprašanja – velikost straže, časovni okvir in pomisleki glede suverenosti – so namreč še odprta in nič ne kaže, da jih bo mogoče hitro in zlahka rešiti.

Razprava o migracijah na tokratnem vrhu ni bila v ospredju, sploh je vse druge teme vrha zasenčil brexit, a ohromelost Unije pri sprejemanju ključnih migracijskih odločitev ostaja pereč problem, saj migracijske dileme močno delijo Unijo.