Foto:
Foto:
Francoski predsednik Jacques Chirac (levo) ob rokovanju z nizozemskim premierjem Janom Petrom Balkenendejem. Ob njima še francoski finančni minister Thierry Breton.
Vrhunskega zasedanja v Bruslju se udeležujejo voditelji Evropske unije s finančnimi in zunanjimi ministri.
Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso (levo) v pogovoru z danskim premierjem Andresom Foghom Rasmussenom.

Reforma pakta, ki zagotavlja stabilnost evroobmočja, daje več manevrskega prostora članicam, ki presežejo dovoljeni proračunski primanjkljaj. Voditelji so po kratki razpravi sprejeli kompromis o spremembi pravil glede proračunskega primanjkljaja, ki so ga sprejeli finančni ministri Unije na zasedanju 20. marca.

V predlogu so upoštevane tudi posebne potrebe Nemčije zaradi stroškov združitve. Zlasti Nemčija in Francija sta v zadnjih letih grobo kršili pravila pakta, ki določa stabilnost evra.

Ohlapnejša pravila za kršitelje
V skladu z reformo največji dovoljeni proračunski primanjkljaj ostaja tri odstotke bruto domačega proizvoda. Nespremenjena pri 60 odstotkih BDP-ja ostaja tudi meja za javni dolg. Državam, ki bodo prekoračile to mejo, naj bi podaljšali rok za znižanje primanjkljaja.

Ob morebitnem previsokem primanjkljaju bo Evropska komisija za članico pripravila poročilo, pri čemer pa se bo ta lahko sklicevala na olajševalne okoliščine. Med temi so gojenje mednarodne solidarnosti, prizadevanja za dosego evropskih ciljev in združitev Evrope, pa tudi izvajanje temeljitih pokojninskih reform.

Francoski predsednik Jaques Chirac je ob potrditvi pakta stabilnosti in rasti izrazil zadovoljstvo, saj bodo po njegovem spremembe pripomogle k bolj realističnemu, relavantnemu in fleksibilnemu paktu.

Na tapeti tudi Lizbona
V nadaljevanju bodo voditelji, med katerimi je tudi slovenski premier Janez Janša, govorili tudi o reformi lizbonske strategije, ki naj bi pospešila gospodarsko rast in zaposlovanje, obenem pa omogočila preživetje socialnemu modelu EU-ja in varovanju okolja.

Voditelji naj bi neuradno govorili tudi o nedavni odločitvi za odlog pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem.

Ločeno naj bi finančni ministri govorili še o imenovanju namestnika ameriškega državnega sekretarja Wolfowitza za predsednika Svetovne banke.

Juncker in Barroso podprla direktivo
Luksemburški premier in predsedujoči EU-ju Jean-Claude Juncker in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta pred zasedanjem izrazila svojo podporo sporni direktivi o storitvah, imenovani po nekdanjem komisarju za notranji trg Fritsu Bolkensteinu, ki je v postopku sprejemanja v evropskih institucijah. Direktivi, ki predstavlja enega izmed načrtovanih temeljnih ukrepov prenovljene lizbonske strategije, močno nasprotujeta predvsem Francija in Nemčija, ki menita, da bi sedanji predlog direktive pripeljal do t. i. socialnega dumpinga.

Juncker in Barroso sta zatrdila, da direktiva na noben način ne sme povzročiti socialnega dumpinga. "Da liberalizacija storitev, ne socialni dumping," je dejal Juncker, Barroso pa je zatrdil, da se na račun liberalizacije storitev raven socialne zaščite v EU-ju nikakor ne sme zmanjšati. Obljubila sta določene spremembe direktive, ki bi v obzir vzela skrbi članic, nista pa pristala na njen umik.