Minivrha Evropske unije in Balkana so se na vabilo predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja udeležili voditelji Albanije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije. V skupni izjavi, ki so jo sprejeli po vrhu, so zapisali, da je rekordni pretok prebežnikov po zahodnobalkanski poti izziv, ki ga ne bo mogoče rešiti le z nacionalnim ukrepanjem, temveč samo z odločnim, skupnim čezmejnim pristopom v evropskem duhu.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob začetku vrha dejal, da je nesprejemljivo, da so v Evropi leta 2015 ljudje prepuščeni sami sebi, da spijo na poljih, da se prebijajo čez globoke reke ob izredno nizkih temperaturah. Ob tem je izpostavil tri ključne izzive, ki so si jih zadali voditelji.

Trije ključni izzivi in tri ključne zaveze
Prva je zagotavljanje zatočišč za prebežnike, druga je obnovitev reda, za kar je ključna upočasnitev nenadzorovanega toka. Voditelji so se ob tem zavezali tudi k vzdržanju enostranskih dejanj, prizadevali pa si bodo tudi odvračati gibanje prebežnikov proti mejam druge države v regiji, saj je politika usmerjanja prebežnikom proti mejam sosednje države brez predhodnega obveščanja nesprejemljiva.

Tretji izziv je po Junckerjevih besedah krepitev nadzora zunanje meje, predvsem med Grčijo, Makedonijo, Albanijo in Srbijo v sodelovanju z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex. Po Junckerjevih besedah dogovor prinaša tudi povečanje zmogljivosti za sprejemanje prebežnikov, tako v Grčiji kot na balkanski poti na 100.000. Grčija naj bi sprejemne zmogljivosti do konca leta povečala na 30.000 mest, Združeni narodi naj bi dodali še za 20.000, drugod po balkanski poti pa naj bi zagotovili še dodatnih 50.000 mest.

Gibanje ljudi naj bi bilo bolj nadzorovano
Voditelji so se zavezali, da bodo v 24 urah imenovali kontaktne osebe za olajšanje dnevne izmenjave informacij ter sodelovanja za zagotovitev postopnega, nadzorovanega in urejenega gibanja ljudi na balkanski begunski poti. V 24 urah naj bi voditelji v sodelovanju z Evropsko komisijo zagnali tudi skupno oceno potreb za ustrezno obravnavo in oskrbo prebežnikov ter se osredotočili na zagotavljanje začasnega zavetja prebežnikom in na učinkovito vračanje tistih, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite.

Voditelji so se zavezali tudi k sodelovanju z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex in azilnim uradom EASO ter h krepitvi sodelovanja na področju vračanja z Afganistanom, Bangladešem, Irakom in Pakistanom. Poudarili so tudi potrebo po tesnem sodelovanju s Turčijo za sklenitev in nato izvajanje skupnega akcijskega načrta Turčije in Evropske unije, ki je bil načelno dogovorjen sredi oktobra.

Zavzeli so se tudi za krepitev operacije Pozejdon v Grčiji, krepitev podpore Frontexa na meji med Bolgarijo in Turčijo ter krepitev upravljanja zunanje kopenske meje Grčije, Makedonije in Albanije. Zavezali so se tudi k sodelovanju s Frontexom pri nadzoru mejnih prehodov in pri popisu na prehodih na srbsko-hrvaški meji. Uporaba Frontexovih sil za hitro posredovanje (RABIT) je le navedena kot možnost, ki jo bodo države uporabile, če bo to primerno.

Cerar: Nujno je spoštovati zaveze
Slovenski premier Miro Cerar je po vrhu opozoril, da je zdaj ključnega pomena spoštovati sprejete zaveze, ki so močne in pomenijo korak naprej. Je pa to po njegovem mnenju le eden od pomembnih korakov, ki bo moral biti v prihodnjih tednih in mesecih nadgrajen z nadaljnjimi, predvsem z dogovorom o sodelovanju s Turčijo, ki se obeta v naslednjih tednih.

"Povečujejo se sprejemne zmogljivosti v Grčiji, vzpostavljajo se različne dodatne nadzorne točke na mejah držav na balkanski poti, predvsem pa so dane zaveze vseh držav, da bodo bistveno bolje sodelovale pri obveščanju in uravnavanju toka beguncev, dokler se ta ne zmanjša," je najpomembnejše zaveze izpostavil Cerar in dodal: "Ključno je, da je treba te zaveze spoštovati v praksi. Če od jutri naprej ne bo tako, potem se situacija ne bo bistveno spremenila. V tem primeru smo na poti, ki sem jo označil že ob prihodu." Ob prihodu je Cerar opozoril, da brez konkretnih in takojšnjih ukrepov v begunski krizi EU-ju preti razpad.

Če se torej ne bodo uresničevale zaveze iz dogovora, se bodo po Cerarjevem mnenju zrahljale vezi med vsemi državami in bo morala tudi Slovenija storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese. "Vendar počakajmo na jutri in naslednje dni. Sam upam, da bodo sosednje države in druge, predvsem Hrvaška, spoštovale dane zaveze," je dejal, o podrobnostih ukrepanja Slovenije v tem primeru pa za zdaj ni želel govoriti.

Cerar je povedal še, da je bila razprava zelo naporna in da je Sloveniji s svojimi predlogi v danih možnostih uspelo, a ključno je, da še vedno ni rešen problem v državah izvora in tranzita zunaj EU-ja. Izpostavil je tudi, da se je zelo zavzemal, da se čim bolj okrepi nadzor na zunanji meji, predvsem v Grčiji, kar je delno upoštevano.

Na vprašanje, ali zaveza k dodatnim sprejemnim zmogljivostim pomeni, da bo morala zmogljivosti okrepiti tudi Slovenija, je premier dejal, da Slovenija že zagotavlja zmogljivosti, ki celo presegajo njene realne zmožnosti. Že zdaj je bistveno več kot 10.000 beguncev stalno navzočih, kar so naše skrajne zmogljivosti, je poudaril.

"Slovenija je pod nenormalnim pritiskom"
Cerar je znova poudaril tudi, da je Slovenija pod "absolutno nenormalnim pritiskom" in da je "stanje že nevzdržno". "Samo zaradi izjemnih prizadevanj policije in vojske, civilne zaščite in vseh drugih prostovoljcev in služb, humanitarnih in drugih organizacij še zmoremo ta silni napor," je dejal. Če se bo to nadaljevalo, bo treba po premierjevih besedah stopnjevati ukrepe. "Vsekakor bom že jutri opravil posvet v okviru operativnega štaba, in če bo treba, bom v teh dneh sklical tudi svet za nacionalno varnost," je napovedal in zatrdil, da bodo od danes naprej natančno opazovali, ali Hrvatje in tudi druge države na balkanski poti spoštujejo današnje zaveze.

Cerar je povedal še, da so se dogovorili, da bo Slovenija v tednu dni dobila okrepitev 400 policistov iz držav EU-ja, vključno z opremo, kar se bo po potrebi v prihodnje še stopnjevalo. Pogovori o dvostranski pomoči naj bi že potekali z Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Češko.

Premier je podaril še, da je kolegu Zoranu Milanoviću proti koncu razprave dejal, da upa in pričakuje, da bo spoštoval zaveze, ki so jih sprejeli, ter da upa na veliko boljše sodelovanje pri uravnavanju begunskega toka, nadaljnjih komentarjev o ravnanju Hrvaške pa ni želel dajati.

O nujni finančni pomoči, ki jo pričakuje Slovenija, premier ni želel podrobno govoriti. Finančno ministrstvo je po njegovih besedah podrobno opredelilo slovensko zahtevo in jo posredovalo Evropski komisiji. Dejal je, da točnih številk nima na razpolago, a da se bo končni zahtevek verjetno gibal okoli številke, ki jo je napovedal pred dnevi, ko je govoril o približno 60 milijonih evrov.

Izvajanje današnjih zavez bo nadzorovala Evropska komisija, Cerar pa je zagotovil, da bo Slovenija poskrbela za to, da bo sproti obveščala komisijo o stanju na terenu, torej, ali se te zaveze v resnici izvajajo.

Merklova zagotovila, da ne bo zaprla meje
Cerar je dodal še, da je v zraku strah, da bosta Nemčija in Avstrija zaprli meje, čeprav je nemška kanclerka Angela Merkel zagotovila, da nima tega namena. To bi sprožilo učinek domin in bi pomenilo katastrofo za Evropo, česar bi se morali zavedati vsi.

Milanović: Če zmore Hrvaška, zmore tudi Slovenija
Hrvaški premier Zoran Milanović je v Bruslju izrazil začudenje nad besedami slovenskega kolega Mira Cerarja o nesodelovanju Hrvaške. "Vse je jasno. To traja že predolgo ter najbolj obremenjuje Avstrijo in Nemčijo, Slovenijo in Hrvaško pa manj, zato ne vem, zakaj ta hrup. To je celo neiskreno. Če zmore Hrvaška, zmore tudi Slovenija," je izpostavil.

"Te priložnosti ne bom izkoriščal za preigravanje z njim. Velikokrat sva se slišala, preden se je to začelo, in tudi zdaj sva v stiku. Če ima on potrebo po tem, da v notranjepolitične namene govori takšne stvari, mu ne zamerim. Neumno bi bilo, da zdaj obtožujem Slovenijo, da ni bila pripravljena," je še dejal hrvaški premier in dodal, da se s premierjem Cerarjem zelo dobro poznata in zato ne vidi razloga za kakršne koli napetosti.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: V nedeljo v Slovenijo vstopilo rekordnih 15.000 prebežnikov