Slovenijo bosta na sestanku zastopala zunanji minister Karl Erjavec in državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak. Del evropske globalne strategije na področju varnosti in obrambe je vzpostavitev vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje, gre za novo strukturo v okviru vojaškega štaba EU-ja, ki naj bi prevzela poveljstvo nad neizvršnimi vojaškimi misijami. Trenutno obstajajo tri takšne misije: v Somaliji, Srednjeafriški republiki in Maliju.

Nova struktura, ki naj bi začela delovati spomladi, je potrebna, ker trenutno ni ustreznega vmesnega člena med poveljstvi teh misij na terenu in politično ravnijo v Bruslju.

Del teh načrtov je tudi preučitev možnosti vzpostavitve stalnega strukturiranega sodelovanja na vojaškem področju na prostovoljni osnovi, vendar je projekt še v povojih. Članice se morajo namreč najprej sploh še odločiti, kaj naj bi ta stalna struktura sploh bila in kaj naj bi bila njena dodana vrednost.

Migracije, terorizem in Zahodni Balkan
Zunanji ministri pa bodo na ločenem zasedanju z egiptovskim kolegom Samehom Šukrijem razpravljali o sodelovanju v boju proti terorizmu in pri spoprijemanju z migracijami ter o vlogi Egipta v regiji, zlasti v povezavi z Libijo, Sirijo in Bližnjim vzhodom.

Bližnji vzhod bo že tretjič v treh mesecih na dnevnem redu. Po pričakovanjih bo v ospredju politika nove ameriške administracije, ki postavlja pod vprašaj rešitev dveh držav, in napoveduje selitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem ter priprave na morebiten sestanek EU-ja in Izraela.

Ministri bodo poleg tega pregledali napredek, zlasti pri sodelovanju z Libijo pri preprečevanju nezakonitih migracij in pri izvajanju partnerskih dogovorov z Etiopijo, Malijem, Nigrom, Nigerijo in Senegalom.

Na dnevnem redu je tudi Zahodni Balkan, natančneje gospodarske razmere in politična trenja v teh državah. Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini pa bo poročala o nedavnem obisku v regiji.