Po mnenju Vojka Volka se morata vsak narod in vsaka vlada v taki situaciji odločiti, saj so tožbe absurdne in zgolj kvarijo odnose.

Kompromisna rešitev spora o Ljubljanski banki bi pomenila, da Hrvaška umakne pooblastila za tožbe proti slovenskim bankam, potem pa bi Slovenija lahko ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU-jem, je prepričan slovenski veleposlanik.

"V tem primeru bi lahko sami določili rok, denimo do konca 2013, da bi spor o LB-ju tudi uredili. Če ne bi bili sposobni najti rešitve, potem bi lahko pustili, da vprašanje rešuje nekdo tretji," je dejal Volk.

Opozoril je, da bo Slovenija za vsako ceno vztrajala, da mora biti rešitev v skladu s sporazumom o nasledstvu in da se morajo z rešitvijo strinjati tudi druge države naslednice SFRJ-ja.

"Mi zahtevano zgolj eno: pacta sunt servanda, se pravi spoštovanje tega, kar je dogovorjeno," je ponovil Volk in pojasnil, da je Hrvaška podpisala sporazum o nasledstvu, v njem pa se ni zavezala, da bo tožila, ampak da se bo pogajala.

Igra gluhih telefonov
Volk meni, da je zaupanja med slovensko in hrvaško vlado vse manj, ob tem pa priznava, da sta obe strani delali napake.

"Izjave, da je Hrvaška naredila vse, kar je potrebno za ratifikacijo pristopne pogodbe, spominjajo na igro gluhih telefonov. Ni dvoma, da ima Hrvaška še delo," je zatrdil veleposlanik, ki je prepričan, da so imele zaradi propada LB-ja na Hrvaškem največ koristi avstrijske in italijanske banke, največ škode pa varčevalci in hrvaško-slovenski odnosi.

Volk je povedal, da je LB izgubil licenco na Hrvaškem približno takrat, ko so v državo prišle italijanske banke, ki imajo v lasti tudi PBZ in Zagrebško banko.

Omenjeni banki sta vložili tožbo proti LB-ju in NLB-ju zaradi deviznih prihrankov, ki so bili preneseni v hrvaški javni dolg in izplačani delu varčevalcev.

"Sojenja potekajo zaradi prenesenih deviznih prihrankov, ki so bili izplačani tistim varčevalcem LB-ja, ki so takrat imeli potrdilo o hrvaškem državljanstvu. Druge so pustili na cedilu, saj se o njih hrvaška država ne pogaja," je dejal veleposlanik.

Volk še meni, da italijanski lastniki nimajo nobene, ne poslovne, ne pravne in niti finančne povezave z LB-jem in NLB-jem, tako kot z njimi nima nobenih povezav niti hrvaška država, zato nimajo niti pravice, da bi tožili slovenske banke.

"Italijanski lastniki hrvaških bank bi morali dokazati, kaj jim dolgujejo slovenske banke, hrvaška država pa pojasniti, kakšna je njena pravna podlaga za tožbe," še meni veleposlanik.