Hrvaška je ob polnoči vstopila v schengensko območje, s čimer je odpravljen nadzor na meji s Slovenijo. Vstop Hrvaške v schengen sta z dvigom zapornic na mejnem prehodu Obrežje in prižigom zelene luči na semaforju, ki dovoljuje prehod meje, simbolno oznanila pristojna ministra Slovenije in Hrvaške, Sanja Ajanović Hovnik in Davor Božinović.

Hrvaška je tako postala 20. članica evrskega območja in 23. država članica Evropske unije, ki so del schengenskega prostora. Poleg članic EU-ju so v schengenu še Norveška, Švica, Islandija in Lihtenštajn, ki se je temu območju kot zadnji pridružil leta 2011.

Kot je v govoru na mejnem prehodu Obrežje-Bregana, kjer je potekalo tristransko srečanje Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije pod vodstvom gostitelja, predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića, dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo naslednja generacija Hrvatov odrasla v schengenu. Poudarila je, da bodo zdaj skupnosti lažje rasle skupaj, prizadevanja pa se bodo usmerila v ohranitev prednosti schengena.

"Verjamem, da danes ni drugega kraja v Evropi, kot je meja med Hrvaško in Slovenijo, kjer bi lahko bolje zaznamovali nov začetek in novo poglavje. Danes Hrvaška vstopa v schengen in evroobmočje. To je najmlajša članica EU-ja, ki je ta cilja uresničila na isti dan. To je dan za zgodovino, dan radosti in ponosa za hrvaški narod, dan, ki priča o vaši neverjetni poti odločnosti. To je slavje ne le za hrvaške državljane, temveč za vse državljane Evrope," je dejala na slovesnosti.

"Če so trenutki, ki jih lahko označimo za zgodovinske, potem je to današnji dan, 1. januar 2023, ko je Hrvaška uresničila svoje strateške, državne in politične cilje integracije v schengen in evroobmočje. Smo prva država, ki je to storila na isti dan," je še dejal hrvaški premier Andrej Plenković in poudaril, da so prepričani, da bosta schengen in evroobmočje koristna za hrvaške državljane in hrvaško gospodarstvo.

Zavzel se je za širitev EU-ja in izrazil zadovoljstvo, da je Bosna in Hercegovina v preteklem letu dobila status kandidatke za članico EU-ja. Obenem je napovedal, da bo Hrvaška svoje zmogljivosti, povezane z varovanjem meje, usmerila na svoje zunanje, schengenske meje s Srbijo, BiH-om in Črno goro, a "brez postavljanja žice in zapor". "To so politična stališča, pri katerih bomo vztrajali do konca," je zagotovil.

Plenković se bo z von der Leyen sešel še v Zagrebu, nato pa se bosta skupaj odpravila na Trg bana Josipa Jelačića. Tam bosta popila kavo, ki jo bo hrvaški premier plačal z evrskimi kovanci.

Nataša Pirc Musar pa je dejala, da gre za velik dan tako za hrvaške kot slovenske državljane, in poudarila pomembnost širitve EU-ja. "Moj prvi obisk v funkciji predsednice republike je poklon Evropi, naši sosedi, evropskemu povezovanju in sodelovanju," je dejala in poudarila, da verjame v združeno Evropo in da je integracija edina mogoča pot, tudi za države članice Zahodnega Balkana.

Pirc Musar je spomnila, da je delala na Hrvaškem v času nekdanje Jugoslavije, ko je bila meja odprta, in izrazila veselje, da danes kot predsednica republike Slovenije pozdravlja zgodovinski mejnik, ko sta državi spet brezmejno povezani. "Obrežje in Bregana ponovno postajata eno," je izjavila in napovedala, da bo nadaljevala slovensko tradicijo spodbujanja držav, da se pridružijo evropskim integracijam.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na Twitterju zapisala, da je to zgodovinski trenutek za Evropsko unijo, Hrvaško in Slovenijo. Odpravo meje je označila za najlepše novoletno darilo Hrvaški. "Padec meje je pomembna prelomnica, ki bo pozitivno spremenila življenje ljudi ob meji. Čestitke Hrvaški tudi za prevzem evra & vstop v evroobmočje!" je še zapisala.

Po tristranskem srečanju se je Nataša Pirc Musar sešla še s predsednico Evropske komisije. To je bilo njuno prvo srečanje, odkar je Pirc Musar prevzela dolžnosti predsednice republike. Slovensko predsednico je ob tej priložnosti spremljala tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

Fajon je dejala, da je Slovenija, ki je pred dnevi tudi sama praznovala 15. obletnico vstopa v schengen, ves čas podpirala hrvaška prizadevanja. "Slovenija ne varuje več zunanje meje Evropske unije, vendar verjamem, da s tem varnost povezave ne bo nič manjša," je dodala. Opozorila pa je, da schengen po njenem prepričanju ne deluje v celoti in potrebuje revizijo.

Čestitke Hrvaški ob prelomnem dnevu prihajajo iz številnih držav, med drugim sta ji čestitala francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Sorodna novica Uradna valuta na Hrvaškem je zdaj evro, menjava kun v Sloveniji mogoča le še nekaj mesecev

Prost pretok prometa

Z vstopom Hrvaške v schengensko območje se je spremenil režim prehajanja meje med državama. Na kopenski meji se je nehal izvajati mejni nadzor, na mejnih prehodih je omogočen prost pretok prometa. Vsi potniki lahko mejo prestopijo kjer koli, še vedno pa morajo imeti s seboj veljavni osebni dokument.

Nadzor na letališčih bo Hrvaška za potnike, ki potujejo znotraj schengena, odpravila 26. marca, ob uveljavitvi poletnega letalskega voznega reda.

"Nocoj slavimo nov dan, novo leto in novo Evropo s Hrvaško v schengenu. Ni več mej, ki so predolgo obstajale med nami in našimi sosedi. /.../ Zaradi tega je današnje dejanje več kot zgolj ukinjanje mejnega nadzora. Gre za končno potrditev naše evropske identitete, za katero so se borile in jo tudi izborile generacije Hrvatov," je v izjavi za medije ob dogodku dejal hrvaški notranji minister Božinović.

Zahvalil se je slovenski ministrici za javno upravo v funkciji ministrice za notranje zadeve Ajanović Hovnik in preostali slovenski delegaciji z v. d. generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom na čelu, da so se udeležili tega za Hrvaško zelo pomembnega dogodka.

Tudi ministrica Sanja Ajanović Hovnik je vstopu Hrvaške v schengen pripisala zgodovinski pomen. Poudarila je, da je Slovenija enako pot prehodila pred 15 leti in da so spomini na to še vedno živi. "Vemo, kako pomemben dogodek to predstavlja hrvaškemu narodu. In če smo pred dobrimi 30 leti simbolično postavljali meje, jih tokrat umikamo," je dejala.

Umik nadzora z meje po njenih besedah ne pomeni, da se bo varnost poslabšala. "V obeh državah smo se temeljito pripravljali na ta trenutek, sodelovanje pa bomo še poglobili," je zagotovila.

Policisti bodo premeščeni

Z ukinitvijo nadzora na hrvaško-slovenski meji se bo na slovenski strani sprostilo približno 1500 policistov. Večina teh bo začasno premeščenih, bodo pa ostali v enotah, v katerih so bili že zdaj. Še naprej se bodo ukvarjali z mejnimi zadevami, je povedal vodja sektorja mejne policije na Generalni policijski upravi Peter Skerbiš.

Obe specializirani enoti za nadzor državne meje bosta še naprej opravljali policijske naloge na celotnem ozemlju Slovenije kot do zdaj, poseben poudarek pa bo na delovanju mobilnih policijskih enot, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.

Slovenija po 15 letih tako ne varuje več zunanje schengenske meje. Meji med Slovenijo in Hrvaško ter med Madžarsko in Hrvaško sta postali notranji schengenski meji, zunanja meja schengena pa je od danes meja med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro.

Zeleno luč za vstop Hrvaške v schengen so 8. decembra prižgali notranji ministri EU-ja na zasedanju v Bruslju. Slovenija je vstop Hrvaške podprla kljub nerazrešenemu mejnemu vprašanju med državama, a je ob tem opozorila, da ne bo odstopila od uveljavitve arbitražne razsodbe.