Šefčovič je kandidat za podpredsednika Evropske komisije za medinstitucionalne odnose in predvidevanja. Prvi je bil, ker je pristojen tudi za odnose s parlamentom, so pojasnili v Bruslju. Zaslišanje je bilo precej tehnično in suhoparno, zapletov pri njegovem potrjevanju ni pričakovati, čeprav so se nekateri obregnili ob njegovo nalogo "predvidevanja".

Von der Leynova mu je zaupala področje medinstitucionalnih odnosov, za kar je v komisarski karieri že bil pristojen, z dodatkom, da je zadolžen tudi za "predvidevanja". Ta dodatek je v Bruslju sprožil veliko šaljivih in tudi posmehljivih pripomb. Brez takšnih komentarjev ni šlo niti med zaslišanjem. Evropski poslanec iz Nemčije Nico Semsrott iz vrst zelenih se je obregnil ob ta naziv: "Kot strokovnjak za predvidevanja že veste, kaj bom povedal." Šefčovič se je tej pripombi nasmejal in poudaril, da pri predvidevanjih ne gre za kristalno kroglo, temveč za zagotovitev čim boljših informacij o prihodnosti na podlagi znanstvenih dognanj, konkretno za zagotovitev tega, da zaželen scenarij postane realnost.

V parlamentu "bije srce evropske demokracije"

Ta naloga je po njegovih besedah zelo pomembna, saj bodo naslednja leta določila usodo Evrope in njeno mesto v svetu do konca tega stoletja. Ključno pa je zanj vprašanje, kako zagotoviti, da Evropa ne bo le srednje velika sila, ujeta med ZDA in Kitajsko. V uvodnem nagovoru je spomnil na skorajšnjo 30. obletnico žametne revolucije, ki je njegovi Slovaški prinesla svobodo, saj da se zaradi te izkušnje še toliko bolj zaveda pomena povezane Evrope. Evropski poslanci so veliko spraševali o pobudi nove predsednice, da se ob uvedbi vsakega novega administrativnega bremena eno administrativno breme odpravi. Šefčovič je poudaril, da ta proces nikakor ne sme biti mehanski ter da je treba zavarovati visoke evropske standarde.

Potrdil je obljubo von der Leynove, da bo imel parlament z novim institucionalnim letom pravico do zakonodajne pobude, ko bo imel neki predlog večino med evropskimi poslanci. Obljubil jim je tudi vodilno vlogo pri pripravi konference o prihodnosti Evrope, saj da v parlamentu "bije srce evropske demokracije". Šefčovič je še napovedal, da bo v prvem letu obiskal vse nacionalne parlamente, s katerimi želi razpravljati o subsidiarnosti in prihodnjem večletnem proračunu EU-ja. Obljubil pa je tudi vsesplošno tesno sodelovanje s parlamentom.

Hogan za trgovinsko politiko, ki tudi ščiti Evropo

Kandidat za komisarja za trgovino Phil Hogan se je na zaslišanju zavzel za trgovinsko politiko, ki zagotavlja stabilno rast, ki hkrati ščiti Evropo pred nepravično konkurenco. Ob tem bi morali prek trgovine promovirati tudi evropske vrednote, je prepričan Irec. Zavzel se je tudi za nadaljnjo transparentnost pri sklepanju trgovinskih dogovorov in obljubil, da bo imel Evropski parlament vedno pravico, da glasuje pred uveljavitvijo novega dogovora.

V svoji predstavitvi je poudaril pet osrednjih nalog v svoji prihodnji vlogi. Med njimi je krepitev Svetovne trgovinske organizacije, krepitev sodelovanja prek trgovanja po celem svetu, s fokusom na neposredni soseščini in Afriki, odprtje trgov in omogočanje trgovanja za podjetja vseh velikosti, zagotovitev orodij, ki omogočajo odprto in pravično trgovanje, ter zagotoviti trajnostno trgovanje ob promoviranju vrednot EU-ja in okoljskih akcij. Zaslišanje se je končalo predčasno, ob koncu pa je bil deležen aplavza z vseh strani političnega spektra.

Kritike zaradi naziva resorja Gabrielove

Prvi dan je bila zaslišana še Bolgarka Marija Gabriel, kandidatka za komisarko za inovacije in mlade, ki je pričakovano slišala kritike, ker naziv njenega portfelja ne vključuje besed kultura, znanost in izobraževanje, ki so po mnenju evropskih poslancev ključne. Bolgarka je na pripombe poslancev, da v nazivu pogrešajo omenjene ključne besede, poudarila pomen dejstva, da so združene pod eno streho, ter zatrdila, da naziv njenega resorja vključuje vsa omenjena ključna področja. Na splošno je ves čas poudarjala nujnost in pomembnost sinergije znotraj tega trikotnika ter med temi in drugimi področji.

Gabrielova, ki naj bi kot komisarka za inovacije in mlade bedela nad priljubljenimi evropskimi programi, kot so program za študentsko izmenjavo Erasmus, program za raziskave in inovacije Obzorje ter kulturni program Ustvarjalna Evropa, je dobila številna vprašanja o proračunu teh programov. Poudarila je, da se sredstva za vse te programe povečujejo in da se odločno zavzema za krepitev sredstev. Obenem je pripomnila, da denarja nikoli ni dovolj, zato pa je treba zagotoviti sinergije. Razpon vprašanj je bil zelo širok – od problema bega možganov, zaščite kulturne dediščine do položaja invalidov v športnih programih.

Zaslišanja trajajo tri ure

Pri nobenem od treh kandidatov, ki so bili na vrsti prvi dan, ni pričakovati hujših zapletov. Zaslišanja trajajo po tri ure. Vsak kandidat ima 15 minut za uvodno izjavo, nato pa sledi 25 vprašanj, za vsako je na voljo minuta in tri minute za odgovor. Možna so podvprašanja, za vsako voljo 30 sekund, za odgovor pa minuta. Na koncu ima kandidat možnost sklepnih pripomb, ki so omejene na pet minut. Pričakuje se, da bodo zaslišanja, ki so predvsem politični proces, šele nato preverjanje strokovne in siceršnje ustreznosti kandidatov, terjala po eno žrtev v dveh najmočnejših političnih skupinah, pri konservativcih in socialdemokratih, ter nekaj sprememb v nazivih resorjev.

Lenarčič bo zaslišan v sredo zvečer

Slovenski kandidat Janez Lenarčič, ki mu je von der Leynova zaupala področje kriznega upravljanja, bo na vrsti v sredo zvečer. Že nekaj časa se sicer v Bruslju ugiba o možnosti, da na koncu Lenarčič dobi resor za širitev.

Znova rdeča luč za Plumbovo in Trocsanyija

Medtem pa so v odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve v ponedeljek še enkrat glasovali o komisarskih kandidatih iz Romunije in Madžarske, socialdemokratki Rovani Plumb (promet) in konservativcu Laszlu Trocsanyiju (širitev), ter ocenili, da zaradi navzkrižja interesov nista sposobna opravljati funkcije, za katero sta predlagana. Po pravilih mora zdaj predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli predsednico Komisije von der Leynovo pozvati, naj sporoči, kako bo ukrepala.

Plumbova in Trocsanyi sta konec preteklega tedna padla na izpitu v odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve, poznanem po okrajšavi Juri, ki je pri preverjanju njunih finančnih interesov v obeh primerih ugotovil navzkrižje interesov. Brez zelene luči odbora za pravne zadeve kandidat ne more na zaslišanje. To je prvič, da je odbor za pravne zadeve sprejel takšno odločitev, zato je precej nejasnosti glede nadaljnjih postopkov. Pravila so bila sicer nedavno spremenjena. Oba kandidata se že od začetka tega procesa omenjata kot najšibkejša člena ekipe von der Leynove.

Von der Leynova čaka na priporočila Evropskega parlamenta

Medtem je von der Leynova že sporočila, da od Bukarešte in Budimpešte čim prej želi nova komisarska kandidata. Predsednica Komisije naj bi sicer že minuli teden pozvala Madžarsko in Romunijo, naj razmišljata o alternativah. Madžarski premier Viktor Orban je po neuradnih navedbah že predlagal trenutnega veleposlanika pri EU-ju Oliverja Varhelyija. Von der Leynova po neuradnih informacijah ne načrtuje sprememb pri dodelitvi resorjev.

V Evropski komisiji so v prvem odzivu poudarili, da v skladu s pravili zdaj pričakujejo Sassolijevo pismo, ki bo vključevalo odločitve parlamenta in priporočila, kako naprej. Na tej podlagi bo von der Leynova premislila o nadaljnjih korakih, je povedala glavna govorka komisije Mina Andreeva. "To je demokratičen moment Evropskega parlamenta," je še pripomnila Andreeva. Težave z Romunko in Madžarom na tej stopnji po njenih besedah ne vodijo neizogibno v zamude z začetkom mandata nove komisije, ki je predviden novembra.

Vlada: Trocsanyi kaznovan, ker je Madžarsko zavaroval pred migracijami

Madžarska vlada pa je v pisnem odzivu na odločitev odbora zapisala, da je edini "zločin" Trocsanyija to, da je pomagal vladi Madžarsko zavarovati pred migracijami, saj da je z njegovo pomočjo Madžarska spremenila zakone, tako da nihče ne bi več mogel na njeno ozemlje nezakonito in brez papirjev. Stranke v Evropskem parlamentu, ki so naklonjene priseljevanju, ne morejo sprejeti tega, da bi nova Evropska komisija vključevala člana, ki je bil pravosodni minister v času, ko je Madžarska zaprla mejo priseljencem, saj bi rade odprle meje, kot je nova, leva italijanska vlada odprla pristanišča, so še sporočili iz urada madžarske vlade za komuniciranje.

Trocsanyi: očitna krivica in splet laži

Odzval se je tudi Trocsanyi, ki je po Twitterju odločitev odbora označil za "očitno krivico", "splet laži" ter "jasno in namerno kršitev vladavine prava", ki ga "spominja na čase, za katere je menil, da so mimo". Poudaril je še, da nima druge možnosti, kot da pravico poišče na sodišču.

Evropski parlament bo o komisiji von der Leynove predvidoma glasoval 23. oktobra na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.