Potrdili so tudi, da mora Unija ob vse večji svetovni nestabilnosti prevzeti več odgovornosti za lastno varnost.

"Delovati želimo bolj strateško, braniti naše interese in spodbujati naše vrednote. Okrepiti moramo zmožnost avtonomnega delovanja in sodelovanje s partnerji," je poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

V razpravi z voditelji je sodeloval tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je poudaril, da se nobena država in nobena celina ne more z izzivi spoprijeti sama. Ob tem je pozdravil močna sporočila nove ameriške administracije Joeja Bidna glede krepitve čezatlantske vezi. To bo tudi ključna tema vrha zavezništva, ki se načrtuje v prihodnjih mesecih v Bruslju. Vzporedno naj bi bil tudi vrh EU-ja in ZDA.

"Nato je igral in igra ključno vlogo pri povezovanju Severne Amerike in Evrope. Imamo enake demokratične vrednote in imamo skupne strateške interese," pa je poudaril Michel. Tudi on je izrazil prepričanje, da Bidnova administracija ponuja edinstveno priložnost za obnovitev čezatlantskega zavezništva.

"Močno partnerstvo zahteva močne partnerje"

Michel je med prednostnimi temami današnjih pogovorov poudaril zagotavljanje stabilnosti in predvidljivosti v soseščini, krepitev odpornosti na kibernetske in hibridne grožnje ter dezinformacije ter krepitev industrije na varnostnem in obrambnem področju.

"Močno partnerstvo zahteva močne partnerje. Močnejši EU pomeni močnejši Nato," je še poudaril predsednik Evropskega sveta, ki se ni želel spuščati v razpravo o tem, ali želi Unija okrepiti tudi svojo neodvisnost v odnosu do ZDA, kjer že vseskozi izražajo pomisleke glede evropskih obrambnih načrtov.

Stoltenberg je poudaril, da je glavna naloga Nata v pandemiji zagotoviti, da zdravstvena kriza ne postane tudi varnostna, saj stari izzivi s pandemijo niso izginili. Med temi izzivi je navedel agresivno Rusijo, vse brutalnejše oblike terorizma, sofisticirane kibernetske napade, vzpon Kitajske in varnostne posledice podnebnih sprememb.

Za ambiciozno čezatlantsko agendo

Voditelji članic EU-ja, med njimi slovenski premier Janez Janša, ki so se v četrtek osredotočili na usklajevanje ukrepanja v pandemiji, so se v skupni izjavi zavezali tudi k tesnemu sodelovanju z Natom in k sodelovanju z novo ameriško administracijo pri oblikovanju ambiciozne čezatlantske agende.

Eden od poudarkov v skupni izjavi je tudi na kibernetski varnosti, ki naj bi bila ena od ključnih tem med slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja v drugi polovici leta.

Voditelji so se ob vse pogostejših in vse kompleksnejših kibernetskih grožnjah zavezali h krepitvi evropske kibernetske odpornosti in odzivnosti. Pozvali so tudi k več sodelovanja in usklajevanja pri spoprijemanju s hibridnimi grožnjami, vključno z dezinformacijami. Prav tako so pozvali k pripravi koncepta strateškega kompasa za krepitev skupnega delovanja na področju varnosti in obrambe, ki naj bi ga sprejeli do marca prihodnje leto.