Na srečanju v perujski prestolnici sodeluje 27 članic Evropske unije in 30 držav Latinske Amerike ter Karibov. Skoraj 60 voditeljev držav bo največ časa namenilo pogovorom o boju proti revščini in podnebnim spremembam.

Z nogometom v prihodnost
Slovenski premier je v uvodnem nagovoru poudaril, da lahko EU in Latinska Amerika skupaj najdeta odgovore na izzive 21. stoletja in izrazil upanje, da bo vrh potrdil strateško partnerstvo med obema celinama.

"Skupaj imamo moč in znanje, da najdemo učinkovite, trajnostne in pravične odgovore na izzive 21. stoletja," je dejal Janša. "Naš cilj bi lahko bil: razvijajmo strategije za socialno vključenost in trajnostni razvoj, pomagajmo širiti to in tako gradimo boljšo prihodnost za vse skupaj."

Dvomljivce bi lahko po Janševih besedah prepričal tudi nogomet, igra, ki je blizu tako Evropi kot Latinski Ameriki. Od osemnajstnih naslovov svetovnih prvakov jih je do zdaj namreč devet šlo v Evropo in devet v Latinsko Ameriko, je pojasnil Janša.

Vrh poteka v organizaciji Peruja, pri vsebinskih pripravah pa je sodelovala Slovenija kot predsedujoča EU-ju. Vrhovi potekajo izmenično v Evropi in Latinski Ameriki na vsaki dve leti. Prvi vrh je potekal leta 1999, zadnji pa pred dvema letoma na Dunaju.

Dan pred vrhom je v Limi potekal drugi poslovni vrh med obema celinama, kjer je kot eden od uvodnih govornikov nastopil tudi slovenski premier, ki ga na obisku v Peruju spremlja 36-članska slovenska gospodarska delegacija. Janša se je že včeraj dotaknil perečega problema revščine in poudaril, da primer Latinske Amerike in Karibov kaže na to, da je gospodarska rast najmočnejše orožje v boju proti revščini.

V imenu EU-ja, ki je največji donator v regiji, je Janša izrazil pripravljenost na pomoč tudi v prihodnje, a pri tem opozoril na pomanjkljivosti na področju infrastrukture, inovacij, izobraževanja in zdravstva, ki preprečujejo, da bi imeli od razvoja koristi vsi sloji prebivalstva.

Chavez užalil Merklovo
Vrha naj bi se udeležili skoraj vsi voditelji latinskoameriških držav, med njimi tudi venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki je nedavno spet razburil s svojimi neokusnimi primerjavami svetovnih voditeljev.

Potem ko je Chavez pred letom in pol ameriškega predsednika Georgea Busha primerjal s hudičem, se je tokrat lotil nemške kanclerke Angele Merkel in jo označil za politično naslednico Adolfa Hitlerja, potem ko ga je ona okrivila za poslabšanje odnosov med Evropo in Latinsko Ameriko. Merklova ob prihodu na vrh ni omenila Chavezovega izpada.

Vrh v senci razprtij?
Utegne se zgoditi, da bo vrh minil v senci političnih razprtij med latinskoameriškimi voditelji in tako ogrozil skupne napore za boj proti revščini in podnebnimi spremembami. Bolivijski levičarski predsednik Evo Morales je že pred vrhom razburil kolege v regiji predvsem s svojim nasprotovanjem svobodni trgovini in je Peru ter Kolumbijo celo obtožil, da skušata Bolivijo izključiti iz pogovorov z EU-jem.

Svoj lonček k povečanju napetosti bi seveda lahko pristavil tudi Chavez, ki je že dalj časa v sporu s sosednjo Kolumbijo, ki ga obtožuje podpiranja levičarskih upornikov.

G. V.