Z njegovo uveljavitvijo bodo države članice bolje opremljene za odkrivanje in preprečevanje nezakonitih migracij in čezmejnega kriminala ter za reševanje življenj prebežnikov.

Eurosur sestavljajo nacionalni koordinacijski centri, prek katerih bodo lahko vsi nacionalni organi za mejni nadzor, kot so obmejna policija, policija, obalna straža in mornarica, usklajevali svoje dejavnosti.Ti organi bodo lahko predvsem izmenjevali informacije o incidentih na zunanjih kopenskih in morskih mejah ter statusu in položaju patrulj, pa tudi analitična poročila in obveščevalne podatke.

Hitrejša izmenjava podatkov
Eurosur bo med drugim omogočil, da se bodo informacije in obveščevalni podatki med različnimi organi in nadzornimi orodji, kot so sateliti in opozorilni sistemi na ladjah, izmenjevali v realnem času in po zaščiteni komunikacijski mreži.

Okrepljeno sodelovanje držav članic in Evropske agencije za zunanje meje Frontex bo po pričakovanjih omogočalo hitrejši odziv na incidente, povezane s čezmejnimi kaznivimi dejanji in nezakonitimi migracijami ali tveganjem za življenje migrantov.

Slovenija že vključena
Sistem Eurosur bo najprej začel delovati v 18 državah članicah EU-ja ob južni in vzhodni zunanji meji, tudi v Sloveniji, ter na Norveškem. Preostalih 11 držav članic EU-ja in pridruženih članic schengenskega območja bo k sistemu pristopilo 1. decembra 2014.

Kot izpostavljajo v Bruslju, je Eurosur popolnoma skladen s temeljnimi pravicami in mednarodnimi obveznostmi. Prednost imajo tako bolj ranljive osebe, kot so otroci in mladoletni brez spremstva. Države članice in Frontex morajo poleg tega delovati povsem v skladu z načelom nevračanja.

"Evropski odziv na reševanje življenj priseljencev"
Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom je uveljavitev sistema pozdravila z besedami, da gre za "resnično evropski odziv na reševanje življenj migrantov, ki potujejo v prenatrpanih čolnih, neprimernih za plovbo".

Z uveljavitvijo Eurosurja namreč želi EU tudi preprečiti podobne tragedije z begunci, kot se je v začetku oktobra zgodila pri italijanskem otoku Lampedusa, ko je umrlo več kot 300 ljudi. Ladjo z več kot 500 begunci iz Afrike je zajel požar in je potonila. V EU-ju so po nesreči izražali pretresenost, pojavljali so se tudi očitki na račun obravnave problema migracij, a članice za zdaj niso sprejele nobenih odločitev glede morebitnih sprememb azilne politike.

Spomnimo, po tragediji v bližini Lampeduse je Italiji pomoč pri reševanju beguncev v Sredozemskem morju ponudila tudi Slovenija. Vojaška ladja Triglav naj bi bila pripravljena v drugi polovici decembra.