Bruselj Sloveniji za letos napoveduje 4,4-odstotni primanjkljaj, prihodnje leto naj bi bil 2,9-odstoten in leta 2016 2,7-odstoten. Okrevanje pridobiva zagon, ki ga ženeta neto izvoz in izjemno močne infrastrukturne naložbe. Javne finance še vedno bremenijo bančne dokapitalizacije, a to breme naj bi se do konca leta 2016 zmanjšalo. Javni dolg bo leta 2015 dosegel vrh pri 82,9 odstotka BDP-ja, nato pa naj bi se začel zniževati. Tako komisija na kratko povzema napoved za Slovenijo.

Napovedi Bruslja so bolj optimistične od napovedi vlade, ki je v proračunskem načrtu za letos napovedala dvoodstotno, za prihodnje leto 1,6-odstotno rast. Tako kot Evropska komisija je cilj za javnofinančni primanjkljaj za letos ob upoštevanju bančnih dokapitalizacij določila pri 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa pri 2,8 odstotka BDP-ja, kar je 0,1 odstotne točke manj od Bruslja.

Nekoliko je izboljšala tudi napoved glede primanjkljaja za prihodnje leto; maja ji je za prihodnje leto napovedala 3,1-odstotnega. A Slovenija bi morala v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja v skladu z evropskimi navodili tega letos znižati na 3,3 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa na 2,5 odstotka BDP-ja. Jesenska gospodarska napoved komisije pomeni tudi precejšnje izboljšanje obetov za Slovenijo v primerjavi s prejšnjo, majsko, ko ji je za letos napovedala 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast.

Umar: Taka napoved komisije pričakovana
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) napoved Evropske komisije glede gospodarske rasti ocenjuje kot pričakovano.

Manjše odstopanje glede na druge, prej objavljene napovedi, pa izhaja predvsem iz napovedi izvoza, pravijo na Umarju in dodajajo, da so zadnji podatki o izvozu slovenskega gospodarstva, ki jih je Evropska komisija lahko vključila v napoved, namreč ugodnejši od pričakovanj in še ne odražajo ohlajanja, ki ga kažejo podatki za nekatere partnerice.

"Napoved Evropske komisije torej podobno kot Umar v svoji jesenski napovedi za letos pričakuje okrepljeno gospodarsko rast, ki izhaja iz krepitve izvoznega povpraševanja in naložb v infrastrukturo. V prihodnjem letu se bo gospodarska rast upočasnila, ko se bo rast izvoza in naložb nekoliko upočasnila," navajajo na uradu.

Postopno zmanjševanje brezposelnosti
Precej slabša od ciljev, ki bi jih bilo treba doseči, je komisijina napoved za strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla, torej konjukture in recesije. Ta v skladu s fiskalnim paktom na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Slovenska vlada se je lani v programu stabilnosti zavezala, da bo Slovenija javne finance strukturno izravnala do leta 2017, v Ustavi pa je zapisano, da morajo biti proračuni države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja.

Komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,5-odstotni strukturni primanjkljaj, v prihodnjem letu 2,2-odstotnega, v letu 2016 pa 2,8-odstotnega. Letos se bo tako fiskalni položaj v strukturnem smislu poslabšal za 0,7 odstotne točke, v letu 2015 se bo izboljšal za 0,3 odstotne točke, a nato v letu 2016 znova poslabšal za 0,6 odstotne točke.

V skladu s cilji, opredeljenimi na evropski ravni v sklopu postopka zaradi presežnega primanjkljaja, bi morala Slovenija letos in v prihodnjem letu strukturni primanjkljaj znižati za 0,5 odstotne točke.

Sicer pa komisija Sloveniji napoveduje postopno zmanjševanje brezposelnosti. Letos naj bi bila ta 9,8-odstotna, v prihodnjem letu 9,2-odstotna, leta 2016 pa 8,4-odstotna, kar je bolje od povprečja v evrskem območju in EU-ju.

Inflacija bo tako kot v evrskem območju in EU-ju v Sloveniji nizka. Letos naj bi bila 0,4-odstotna, v prihodnjem letu enoodstotna, v letu 2016 pa 1,5-odstotna, kar je blizu povprečja v evrskem območju in EU-ju.

Evro letos z 0,8-odstotno rastjo
Evropske napovedi za Slovenijo so občutno boljše od povprečja v evrskem območju in EU-ju. Evrsko območje naj bi letos imelo 0,8-odstotno rast, prihodnje leto 1,1-, v letu 2016 pa 1,7-odstotno, celotni EU letos 1,3-odstotno, naslednje leto 1,5-, v letu 2016 pa dveodstotno.

Irska z največjo rastjo, Ciper, Hrvaška, Italija in Finska s krčenjem
Evrsko območje in EU čaka obdobje počasnega okrevanja in zelo nizke inflacije, največja tveganja za rast pa so geopolitične napetosti, krhkost finančnih trgov in nedosledno izvajanje strukturnih reform. Letos bodo razlike med članicami še velike: na repu je Ciper z napovedanim 2,8-odstotnim skrčenjem bruto domačega proizvoda (BDP), sledijo Hrvaška z napovedanim 0,7-odstotnim skrčenjem BDP-ja ter Italija in Finska, ki naj bi imeli 0,4-odstotni padec BDP-ja. Na vrhu je Irska s 4,6-odstotno rastjo. V prihodnjih dveh letih naj bi se razlike zmanjšale in vse članice naj bi zaznamovala rast.

Evropa okreva počasneje kot v preteklosti
Okrevanje Evrope je v primerjavi z drugimi naprednimi gospodarstvi in glede na okrevanje po krizah v preteklosti šibko, čeprav je bilo tudi okrevanje v preteklosti značilno počasno in krhko, še ugotavlja komisija. "Razmere v gospodarstvu in zaposlovanju se ne izboljšujejo dovolj hitro," je opozoril podpredsednik komisije za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen in obljubil, da bo 300-milijardni naložbeni načrt nove komisije na novo zagnal vzdržno okrevanje, ki mora temeljiti na pospeševanju naložb.